Slovenija transplant je naredil raziskavo, ki je pokazala, da je 65 odstotkov Slovencev o možnosti darovanja organov in tkiv slabo in neustrezno obveščenih. Zato bodo v zavodu poskušali več storiti pri obveščanju in izobraževanju. Ob vsem napredku medicine in medicinske tehnologije zdravstvo namreč še vedno nima zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku, ob tem pa je že dolgo znano, da lahko nekateri deli umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo.

Z darovanjem organov lahko smrtno obolelim srčnim in pljučnim bolnikom ali bolnikom z odpovedjo jeter rešijo življenje, ledvičnim bolnikom, ki so ure in dneve odvisni od dializnih naprav, pa omogočijo svobodno življenje. Marsikateremu bolniku lahko povrnejo vid in podobno, pojasnjujejo v zavodu.

Izbira prejemnikov ni naključna
Presajajo predvsem organe in različno tkivo mrtvih darovalcev. Dobijo jih pri nekaterih bolnikih z okvarjenimi možgani, ki kljub takojšnjemu oživljanju in intenzivnem zdravljenju ne preživijo, v poštev pa pridejo tudi ljudje, ki so umrli na navadnem bolniškem oddelku, doma ali na kraju poškodbe, pravi Danica Avsec Letonja, direktorica Slovenija transplanta, republiškega zavoda za presaditve organov in tkiv.

Izbira prejemnikov darovanih organov ni prepuščena naključju. Določajo jo posebni pravilniki, ki poleg pravilne medicinske odločitve zagotavljajo pravičnost pri njihovi izbiri, bolnik s presajenim organom pa lahko ob izpolnjevanju ustreznih pogojev, kot so redni pregledi in jemanje zdravil, normalno zaživi, je še povedala.

Obeta se sprememba zakona
Ker so potrebe po presaditvah vse večje, se v Sloveniji pripravlja sprememba zakona. Z njim naj bi uvedli to, da smo vsi potencialni darovalci organov po smrti, razen če se posameznik opredeli proti temu. To bo lahko storil pri osebnem zdravniku ali pa bo povedal svojcem, ki jih bodo zdravniki pred odločitvijo o odvzemu organov obvestili in povprašali za morebitne zadržke.

Razprava o predlogu novega zakona, ki trenutno poteka v Sloveniji, pa bo po besedah Danice Avsec Letonja učinkovita in kakovostna le takrat, ko bodo ljudje vedeli za to možnost, da se torej lahko opredelijo proti. Slovenija transplant zato namerava vse zdravstvene ustanove oskrbeti z gradivom, s katerim bodo ljudi obveščali, da se lahko izrečejo proti. Vsi, ki so proti, bodo to željo lahko izrazili, njihovo osebno željo pa bodo upoštevali in zapisali v register, je poudarila.

Zdravstvo se sicer trenutno ravna po zakonu iz leta 2000, ki določa, da o posmrtnem darovanju organov pri ljudeh, ki se o tem v času življenja niso izrecno opredelili, odločajo njihovi svojci. Če se obravnava novega zakonskega predloga ne bo zavlekla, pa naj bi nov zakon sprejeli do poletja.