SARS-CoV-2 je virus, ki ga ni pričakoval nihče. Zdravstvena stroka in državne službe so bile pripravljene na morebitno pandemijo gripe, temu primerne so bile tudi zaloge opreme. Hitro širjenje virusa je presenetilo vse. "Covid je osvetlil podhranjenost naše zdravstvene infrastrukture. Na tem področju se stvari premikajo na bolje. Obnavlja se glavna stavba UKC-ja Ljubljana, gradi se nova infekcijska klinika," je v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih pojasnil Matjaž Jereb, predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Na hitro so se začele uresničevati dolgoletne želje številnih uradov, ki prej zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso bile uresničljive. "Epidemija pa je to pohitrila. Vpeljale so se nove tehnologije. Vzplamtela je raziskovalna strast," pritrjuje Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Hkrati z napredkom se je začela spreminjati tudi družba. Prvi val je vse močno prestrašil, v drugem, tretjem in četrtem je rasla pandemična utrujenost in rasel je upor.

Komunikacija, ki bi lahko bila drugačna

V petek, 13. marca 2020, se je zamenjala vlada, ki je ob koncu tedna sprejela številne ukrepe, vključno z zapiranjem šol, trgovin, javnega prevoza in družbe. Prevzela pa je tudi komunikacijo. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je vladi Janeza Janše takrat predlagal, da bi komunikacijo vodila civilna zaščita. Z enim samim razlogom, da ne bi bila vmešana politika. "Če pogledate naše sosede Italijane in Hrvate, so se vedno pojavljali z zastavo civilne zaščite, čeprav je govoril predsednik vlade. In takoj so se izognili tistim političnim 'levi – desni' nabijanjem. Ko se je pri nas vmešala politika, je šlo v levo in desno in rezultat je bil tak, kot je bil."

Pokazalo se je, da vojaški način komuniciranja, ki ga je ubrala vlada, ni padel na plodna tla. Tudi prelet slovenskih in ameriških vojaških letal ni bil sprejet z navdušenjem. Konec koncev ni bilo vojne in zmaga v prvem valu ni bila vojaška.

"Če ljudje ne dobijo nekega jasnega in preprostega odgovora od stroke, se zatečejo k nestrokovnjakom, ki jih poslušajo, vplivnežev na spletu," je prepričan antropolog Dan Podjed. Delno je k temu, da opozorila in nasveti niso vedno in pri vseh padli na plodna tla, pripomoglo tudi dejstvo, da se je epidemija vlekla dolgo in da je marsikdo ugotovil, da ni ogrožen. In ker prebivalci Slovenije pred epidemijo covida-19 nismo imeli negativnih izkušenj z nalezljivimi respiratornimi okužbami, se jih enostavno nismo bali. Nezaupanje je bilo rojeno že povsem na začetku, nadaljevalo pa se je v vseh letih epidemije, vključno z obdobjem, ko se je začelo cepljenje.

Se bo generacija, ki zdaj ima skupno izkušnjo, v prihodnje odzvala drugače?

To je odvisno od krize, ki nas bo najdlje prizadela. Krize si od konca epidemije sledijo druga za drugo. Vojna v Ukrajini je sprožila energetsko krizo, sledila je vojna v Gazi, vmes so dele Slovenije prizadele uničujoče države. Če so zdaj skladišča po Evropi polna zaščitne opreme, če so se začeli izvajati infrastrukturni projekti v zdravstvu, če imamo protokole in strategije, bi bilo dobrodošlo, da bi se pripravili tudi na to, kako ljudi povezati in pomiriti v kriznem trenutku. "Ne da stroka in politika nastopata proti ljudem, ampak da delajo za ljudi. Do mladih pa je treba dostopati prek družbenih omrežij, po poti, ki jo tudi oni slišijo in vidijo," je prepričan Podjed.

Katera kriza nas bo dosegla naslednja, lahko le ugibamo. Bo kibernetska, bo znova zdravstvena, bo politična, bo gospodarska, bo vmes posegla umetna inteligenca. "Potres je grožnja, ki grozi tej naši mali domovini. Najbolj ogrožajoč in mogoč na diagonali od Bovca prek Ljubljanske kotline do Krškega, tukaj je milijon ljudi, ki zaradi tega potresa ostane brez domov," ocenjuje Srečko Šestan.

Več na povezavi.