"Ob 20.44 smo bili iz Mikrobiološkega laboratorija medicinske fakultete v Ljubljani obveščeni, da imamo prvi pozitivni vzorec pacienta s koronavirusom," je pozno zvečer na vladni novinarski konferenci 4. marca 2020 sporočil minister za zdravje Aleš Šabeder. Javnost je malo pred tem o prvem potrjenem primeru novega koronavirusa v Sloveniji na družbenem omrežju Twitter obvestil premier Marjan Šarec, ki se je v tistem času po januarskem odstopu že pripravljal na odhod s položaja.

S tem je bilo konec čakanja. Jasno je bilo namreč, da je zgolj vprašanje časa, kdaj bo prvi primer virusa SARS-CoV-2, ki se je hitro širil po Evropi in drugje, potrjen tudi pri nas. V dneh pred tem se je napetost tako v splošni javnosti kot politiki in stroki stopnjevala. Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je moral dva dni pred prvo okužbo celo javno zavrniti špekulacije, da naj primera pri nas še ne bi odkrili zaradi slabih testov.

Isti dan se je moral v državnem zboru v okviru še zadnjih poslanskih vprašanj v svojem predčasno končanem mandatu premier Šarec zagovarjati pred očitki opozicije, da se vlada ni dovolj zgodaj odzvala na širjenje virusa v Evropi in da ji ni uspelo pravočasno zajeziti strahu in dvomov, ki so se v Sloveniji širili glede virusa.

Ko smo v Sloveniji odkrili prvi primer, je bila Italija že globoko v epidemiji

Napetost, ki je bila v Sloveniji v tistem času, je bila sicer razumljiva. Primere okužb z novim koronavirusom, o katerem strokovnjaki v tistem času niso vedeli veliko, so namreč do začetka marca 2020 potrdili že v 80 državah po svetu, tudi v veliki večini Evrope, največje žarišče virusa zunaj Kitajske, kjer se je virus začel širiti konec leta 2019, pa je bilo prav v sosednji Italiji.

Sorodna novica Prvi potrjeni primer okužbe pri nas: okuženi prišel iz Maroka prek Italije

Na dan, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer, so imeli zahodni sosedi več kot 3000 potrjenih okužb in že več kot 100 mrtvih ljudi s covidom-19. 27 primerov so potrdili tudi že v Avstriji, 10 na Hrvaškem, prva dva primera pa so na isti dan kot v Sloveniji potrdili tudi na Madžarskem. V Evropi so pozneje kot v Sloveniji prvi primer potrdili le na Malti, Kosovu, Slovaškem, v Vatikanu, Albaniji, Črna gori, Bosni in Hercegovini in Bolgariji.

Virus se je v naslednjih dneh širil vse hitreje, do 11. marca, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uradno razglasila pandemijo covida-19, pa so okužbe potrdili v več kot 110 državah po svetu. Slovenija je epidemijo razglasila dan pozneje, s tem pa smo vstopili v obdobje, ko so ukrepi za omejevanje širjenja virusa omejevali oz. narekovali tako delovanje gospodarstva kot javno življenje.

"Sprva sem mislil, da je gripa, nato pa izvida iz laboratorija dolgo ni bilo ..."

Prva okužba z novim koronavirusom je bila v Sloveniji potrjena pri moškem, ki se je konec februarja s skupino popotnikov prek Italije vrnil iz Maroka. Bris, ki se je dan pozneje izkazal za pozitivnega, je v ambulanti odvzel infektolog David Zupančič, takrat še specializant na infekcijski kliniki v Ljubljani. Kot je pojasnil, je bilo sicer vzdušje na kliniki v dneh pred prvo potrjeno okužbo podobno kot v družbi sicer.

"Tudi na infekcijski kliniki smo napeto čakali. Pozitivnega primera ni in ni bilo, vsi pa smo vedeli, da ga bomo imeli vsak čas. Tako kot je svet povezan, bi bilo nemogoče, da bi v Italiji imeli tako apokalipso, pri nas pa niti ene okužbe," je dejal. "Dogajanje v Bergamu nam je sicer povzročalo veliko anksioznost. Veliko se je namreč poročalo o tem, da covidni bolniki tam niso zapolnili le bolnišnic, temveč tudi krematorije. Tako smo lahko le upali, da pri nas ne bo počilo tako na hitro, ampak da se bo virus širil bolj postopno. Smo pa vsi vedeli, da prihaja," je dodal.

Ko se je moški, pri katerem je bil nato potrjen novi koronavirus, zglasil pri njem v ambulanti na infekcijski kliniki v Ljubljani, je pomisli, da gre najverjetneje za gripo. "Bil je zdelan, treslo ga je, ampak vse to vidimo tudi pri gripi. Rekel sem mu, da mu javim, ko prejmem izvid iz laboratorija, kjer bodo analizirali odvzeti bris. Po tem se pa spomnim, da tega izvida zelo dolgo ni bilo," je opisal takratno dogajanje. Ker v tistem času ni bilo opravljenih veliko testiranj, so izvide iz laboratorija navadno prejeli v uri ali dveh. "V tem primeru je trajalo štiri, pet ur. Pozneje sem izvedel, da so v laboratoriju ponavljali teste, ker so hoteli ovreči vsak dvom, da gre za novi koronavirus," je pojasnil Zupančič.

"Ko sem od naše koordinatorke prejel informacijo, da je pacient okužen z novim koronavirusom, me je zadelo, da je virus dejansko tu, da okuženi moški sedi v sosednji sobi. Čutil sem adrenalin in se spraševal, kaj sledi," je dejal infektolog. Kot je pojasnil, je šel po dežurstvu domov in naravnost spat. Ko se je zjutraj zbudil, pa ga je rahlo praskalo v grlu. "Šele v tistem trenutku me je zaskrbelo – čeprav sem pregled opravil v popolni varovalni opremi, sem se začel spraševati, ali sem si dovolj zategnil masko, ali sem si po pregledu pravilno odstranil zaščitno opremo, ali nisem morda nevede podrsal po svoji halji," se spominja dogodkov, ki jih je pozneje opisal tudi v svoji knjigi Življenje v sivi coni.

Potrjevanje okužb z novim koronavirusom je v naslednjih tednih hitro postalo rutina, prvotni optimizem, da bo pandemija minila hitro, pa je izzvenel. Ne glede na to Zupančič ocenjuje, da je Slovenija razmere kljub številnim smrtim obvladala relativno dobro. "Ostale pa so finančne posledice, ljudje manj zaupajo cepljenju, žal je ostalo tudi neko nezaupanje zdravnikom, kar na trenutke deluje malo demotivirajoče, da ne rečem depresivno, ker smo takrat veliko delali in se trudili, kolikor se je dalo," je dejal.

"Zaupanje v zdravnike in zdravstvo zdaj spet postopno gradimo, problem je sicer dogajanje okrog stavke in različni prepiri med odločevalci in zdravniki, ampak jaz poskušam k obnavljanju zaupanja prispevati na svoj način – tudi z oddajo TV-klinika, ki jih trenutno pripravljam za Televizijo Slovenija, s podkasti in knjigami. Moj glavni namen je, da ljudje razumejo, da smo zdravniki predvsem v službi človeka, bolnika, da si ne izmišljujemo stvari," je poudaril.