V pogovoru za podkast Pet let pozneje je poudaril, da bi bili brez cepiva ves čas v "lockdownu", česar ne bi zdržala nobena država, ne psihično ne finančno. Ljudje bi umrli, še preden bi prišli do bolnišnic. Videli smo namreč primere iz nekaterih držav, kako so se ljudje pred bolnišnicami, v katerih niso imeli več prostora za sprejem, tako rekoč zadušili. Ni bilo ne kisika ne respiratorjev. "Cepljenje je bilo edina rešitev in k sreči je mRNK-tehnologija omogočila hiter razvoj učinkovitih cepiv," poudarja Trampuž.

Manj kot leto dni so raziskovalci leta 2020 potrebovali, da so razvili dve zelo učinkoviti mRNK-cepivi proti covidu-19. To sta bili cepivi Comirnaty (Pfizer/BioNTech) in Spikevax (Moderna). Prvi odmerek cepiva proizvajalca Pfizer/BioNTech je 14. decembra 2020 v New Yorku prejela medicinska sestra na intenzivnem oddelku Sandra Lindsay.

V Sloveniji se je cepljenje proti covidu-19 začelo 27. decembra 2020. Prva pošiljka cepiva Comirnaty je bila na voljo za oskrbovance in zaposlene v domovih starejših občanov in za najbolj izpostavljene zdravstvene delavce v bolnišnicah. Med prvimi tremi je bil v domu starejših v Lenartu tako cepljen upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, na Fužinah Angelca Butenko in Jože Pelko v Rogaški Slatini.

Dr. Trampuž, nekateri še danes menijo, da je nemogoče, da so cepivo lahko izdelali tako hitro.
Kolikor smo imeli smole, da je bil novi koronavirus SARS-CoV-2 tako nevaren in da se je tako hitro širil, smo imeli pa tudi nekaj sreče. Prvič: virus smo z novo tehnologijo zelo hitro sekvencirali in določili, kako je sestavljen. To je bil prvi korak k temu, da smo lahko izdelali uspešno cepivo. Izdelava novega cepiva po navadi traja od pet do deset let. Z novo mRNK-tehnologijo, ki prvotno ni bila razvita za okužbe, ampak za tumorje, smo ta čas skrajšali.

Zdaj o obeh mRNK-cepivih proti covidu vemo že veliko več kot pred petimi leti. Kako učinkoviti sta? Kako ščitita pred okužbo, kako pred težjim potekom bolezni, kako pred smrtjo?
Cepiva mRNK so ena najbolj varnih cepiv; to lahko zdaj že rečemo, ker je bilo cepljenih na milijone ljudi. Hkrati so tudi zelo učinkovita, posebno proti težjim potekom covida-19. Ta zaščita je nad 90 odstotki. Bistvenih razlik med obema proizvajalcema ni niti v učinkovitosti niti glede stranskih učinkov.

Letos mineva pet let od izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Povsem nov virus in nova bolezen sta terjala hiter odziv in tudi stroge ter zato nepriljubljene, celo osovražene ukrepe. V Sloveniji smo prvi primer okužbe z novim koronavirusom zaznali 4. marca 2020. Do takrat so iz drugih držav po svetu poročali že o 95.000 okuženih ljudeh, že več kot 3000 ljudi je do 4. marca 2020 zaradi covida-19 umrlo. Marsikdo se še danes spomni vaše črnoglede ocene iz marca 2020. Napovedali ste, da bo v Sloveniji že aprila zmanjkalo postelj na intenzivnih oddelkih in tudi respiratorjev. T. i. strokovnjaki s kavča, spletni komentatorji in tisti, ki so epidemijo komentirali na družbenih omrežjih, so reagirali zelo razburjeno. Ali so se oglasili tudi vam?
Da, so se oglasili, prejel sem veliko groženj, kar pa me ni toliko prizadelo. Vsak dan sem bil namreč v stiku z bolniki in sem praktično živel v dveh svetovih. En svet je bil ta "lockdown", zamrznitev socialnega in javnega življenja, na drugi strani pa dejansko umiranje bolnikov zaradi covida-19. Mnogo smrti bi se dejansko dalo preprečiti. Čustveno stisko sem poskušal izživeti na ta način, da sem te podatke povedal naprej. Imel sem namreč to prednost, da sem v Nemčiji imel tri mesece prednosti pred Slovenijo. Vse te nove podatke sem direktno podal naprej, ne da bi bil vezan na kogar koli, ne politično ne kakor koli drugače, ampak sem samo povedal, kako epidemija poteka v Nemčiji in da bo s trimesečno zamudo prišla tudi v Slovenijo. Moram reči, da so na Hrvaškem, pa tudi v Bosni, Srbiji in Makedoniji, to izredno cenili, ker niso imeli drugih podatkov; razen mogoče iz Rusije ali pa iz Kitajske. Imeli pa so naše podatke (iz Nemčije oz. iz Berlina), iz mesta, v katerem je naš profesor Christian Dorsten iz klinike Charite razvil prvi test za okužbo z novim koronavirusom, iz mesta, v katerem smo med prvimi začeli cepiti proti covidu-19. Mi smo na podlagi epidemioloških podatkov vedeli, da bo primanjkovalo mest na intenzivnih oddelkih, če ne bomo pravočasno ukrepali.

Za nazaj lahko rečem, da sem na eni strani ponosen, da nam je epidemijo uspelo rešiti, kolikor dobro se je dalo. Ponosen sem na mnogo ljudi, ki so se ukrepov, ki so bili seveda nezaželeni in so posegali v življenje vsakega posameznika, držali. Po drugi strani pa ne bom nikoli razumel ljudi, ki se niso cepili, in to čeprav je šlo tudi za solidarnost. Ne morem razumeti tistih, ki so mislili na zarote. To je bilo zame veliko razočaranje – da so ljudje lahko tako negativni. To so izkoriščali populisti med politiki, da so ljudi namenoma omejevali in jih maltretirali, namesto da bi se posvetovali s strokovnjaki in izvajali smiselne ukrepe. Še nekaj sem pogrešal v Sloveniji: tisti, ki so vodili to politiko, niso rekli: 'Poslušajte, vsake pandemije bo enkrat konec, ne vemo, ali bo to eno leto, dve ali tri leta; ampak nekje med enim in tremi leti je vsake pandemije konec. Več ljudi in prej, kot se bodo cepili, prej bo pandemije konec; manj bo tudi hudih in dolgotrajnih primerov.'

Med prvim valom leta 2020 je novi koronavirus v nekaterih državah zahteval veliko smrtnih žrtev. Samo na območju Bergama v Italiji je med februarjem in aprilom 2020 umrlo skoraj šest tisoč ljudi več, kot je bilo povprečje v prejšnjih letih.
Bergamo je dejansko vsej Evropi odprl oči. Bili so popolnoma nepripravljeni. Dogajanje v Bergamu je bil nazoren prikaz, kaj bi se zgodilo, če (tudi v Sloveniji) ne bi bilo "lockdowna". Slike vojaških tovornjakov, ki so vozili mrliče; niti mest v hladilnikih ni bilo dovolj. To dogajanje v Bergamu je bilo po mojem mnenju glavni razlog, zakaj so ljudje tudi v Sloveniji takrat ostali doma. Zaradi tega enostavnega ukrepa smo v prvem valu imeli v Sloveniji malo smrtnih žrtev.

Tehnologija mRNK-cepiv bo v prihodnje pomemben del zdravljenja številnih bolezni. V oddaji Intelekta z naslovom Začela se je doba mRNK cepiv – proti covidu, proti gripi in celo proti raku so sodelovali sintezni biolog Roman Jerala, specialistka javnega zdravja Marta Grgič Vitek in infektologinja Bojana Beović.