V Evropi se je v večini državi šolsko leto začelo prejšnji ali ta teden, učenci pa so sedli v drugačno šolo, kot so je bili navajeni pred pandemijo novega koronavirusa. Najvidnejše spremembe so nošenje obrazne maske, razkuževanje rok in pripomočkov, talne oznake o ohranjanju medsebojne razdalje in prepoved mešanja razredov oziroma skupin med seboj. Ali kot je dejal neki slovenski učitelj ob začetku šolskega leta: "Vsi so imeli s seboj maske, tri četrtine pa jih je pozabilo copate."

Mnogi starši in učitelji opozarjajo, da z ohranjanjem razdalje in higieno verjetno ne bodo mogli preprečiti pojava drugega vala okužb, sploh, ker se jeseni tradicionalno začne tudi sezona drugih respiratornih bolezni. A tako rekoč vse evropske države so sklenile, da se šolsko leto mora začeti, saj bi bilo mnogo večje tveganje kot okužbe to, da bi večmilijonska generacija otrok izgubila možnost šolanja v živo. Med spomladanskim zaprtjem šol je po podatkih Unesca doma ostalo kar 1,6 milijarde otrok v 190 državah, kar je pomenilo "največjo motnjo v izobraževalnem sistemu do zdaj". Epidemiologi pa menijo, da je tveganje prenosa v okužbi v šoli odvisno ne le od zaščitnih ukrepov, ampak tudi od dogajanja v lokalni skupnosti.

Nekateri ukrepi ob ponovnem odprtju šol so enaki povsod, spet drugi se razlikujejo, saj posamezne države iščejo različne načine za omejevanje širjenja virusa. Poglejmo primere iz nekaterih evropskih držav, kot so jih povzeli pri Guardianu, Svetovnem gospodarskem forumu in Reutersu.

Francija

Šole v Franciji so se po poletnih počitnicah za 12 milijonov učencev in dijakov znova odprle prvega septembra. Učenci, starejši od enajstih let, morajo obrazne maske nositi ves čas, šole pa morajo zagotoviti, da se razredi med seboj ne mešajo. Obvezni sta razkuževanje in prezračevanje učilnic. Obiskovanje pouka je obvezno, se pa posamezne šole lahko glede na epidemiološko sliko v domačem okolju odločijo, da za nekaj dni ali tednov šolanje prilagodijo. V primeru večjih regionalnih izbruhov se posamezna šola začasno lahko zapre. Otroci v osnovnih šolah se znotraj enega razreda lahko razdelijo v manjše oddelke z od 8 do 15 učenci, ki menjaje obiskujejo šolo oziroma se šolajo doma.

V vrtcih ohranjanje varne razdalje med otroki znotraj ene skupine ni potrebno. V srednjih šolah morajo vsi dijaki vsaj nekajkrat na teden priti v šolo.

Nemčija

V Nemčiji se učenci postopno vračajo v šole od začetka avgusta, od posamezne zvezne dežele, ki tudi vsaka zase sprejema smernice za način šolanja v novem šolskem letu. V večini zveznih dežel morajo učenci v notranjih prostorih nositi zaščitne maske, razen ko sedijo v klopeh, v nekaterih so maske obvezne le na hodnikih in igriščih. Severno Porenje - Vestfalija je nasvet, da morajo dijaki tudi med poukom nositi maske, opustilo zaradi hudih kritik staršev in zdravnikov. V osnovnih šolah se razredi med odmori ne smejo mešati, vrata in okna učilnic morajo biti čim večkrat odprta. V posebnih primerih je dovoljeno šolanje prek spleta.

V Nemčiji se je v šole vrnila večina učiteljev, čeprav so nekateri opozarjali, da so premalo zaščiteni.

Združeno kraljestvo

V državi, ki je bila spomladi ena najbolj prizadetih držav v Evropi, se je šolsko leto začelo v ponedeljek, ko so se v šole vrnili vsi učenci in dijaki, medtem ko so na Škotskem šole zaživele že 11. avgusta. Tudi na Otoku je osnova ohranjanje medsebojne razdalje, zato so šole naredile koridorje – označile so smeri hoje, da si otroci v skupnih prostorih ne prihajajo preblizu.

Pravila glede uporabe mask v srednjih šolah se razlikujejo. V Angliji jih morajo dijaki nositi na hodnikih, a le, če šola stoji na tistih območjih, za katere tudi sicer veljajo strogi omejitveni ukrepi, na Škotskem pa jih morajo v skupnih prostorih nositi ves čas. Na Severnem Irskem velja le priporočilo za nošnjo mask na hodnikih, Wales pa je to odločitev prepustil posameznim ravnateljem. Posamezni razredi so oblikovani v mehurčke, učenci pa morajo med poukom ves čas gledati naprej. Učenci vse obroke jedo v razredih, in ne v jedilnicah, da bi preprečili mešanje otrok, pa razredi pouk končujejo ob različnih urah. S tem želijo omejiti tudi stike med starši.

Belgija

V Belgiji so v prvem valu zaznali eno najvišjih stopenj smrtnosti zaradi covida-19 glede na število prebivalcev. Ob začetku pouka 1. septembra so bila navodila jasna – maske so obvezne za vse otroke, starejše od 12 let, in učitelje. "Cilj je izogniti se drugemu valu. Položaj se trenutno umirja in stabilizira. Zelo pomembno je, da so se otroci vrnili v šole," je takrat dejala premierka Sophie Wilmes.

Grčija

Zaradi naraščanja števila primerov okužb so oblasti v Atenah začetek šolskega leta premaknile za en teden, na 14. september. Kot je pojasnila vlada, je ta "podaljšek" nujen, da družinam zagotovijo, da se z obmorskih krajev vrnejo domov in da učenci nato še nekaj dni preživijo v krogu družine. "Pozivamo starše, da pazijo, da se otroci do začetka pouka zadržujejo na varnih krajih," je dejal vladni govorec Stelios Petsas. Tako učitelji kot učenci in dijaki bodo morali maske nositi ves čas, torej v razredih in drugih notranjih prostorih, v ta namen pa bo država vsakemu zagotovila po eno pralno masko.

Italija

Italijanski šolarji bodo v večini pokrajin znova prišli v šole 14. septembra, zato oblasti in strokovnjaki dokončne ukrepe še oblikujejo. Jasno je že, da bodo učenci pouk začenjali ob različnih urah, da bi preprečili njihovo gnetenje v skupnih prostorih, kot ključni ukrep vidijo tudi uvedbo klopi za enega učenca – do pojava pandemije so večinoma za isto klopjo sedela po dva šolarja. Če se bo dalo v razredih ohranjati razdaljo med otroki, bodo maske med poukom lahko sneli, obvezne pa bodo ob prihodu v šolo in odhodu iz nje. V primeru okužbe učenca ali učitelja se bodo ravnatelj in zdravstveni strokovnjaki odločili, ali zapreti celotno šolo, posamezen razred ali odrediti karanteno le okuženemu.

V nekaterih največjih srednjih šolah so se odločili za uvedbo kombinacije pouka v šolah in doma, da bi preprečili preveliko število ljudi na istem mestu. Vlada je obljubila dodatna sredstva za zagotovitev več šolskih avtobusov.

Nizozemska

Ta država se razlikuje od zgoraj naštetih, saj je v njej pouk postopno stekel že avgusta, in to brez kakršnih koli sprememb, torej na "normalen" način, kot smo ga poznali do marca. Vsi, tako učenci kot dijaki, obiskujejo pouk v izobraževalnih ustanovah, nobenemu ni treba pri tem nositi obraznih mask, tudi učiteljem in starejšim otrokom ne. A nekateri učitelji so se takšni "svobodi" uprli, zato so posamezne šole uvedle svoja pravila.

V primeru okužbe otroka morajo vsi, ki živijo z njim v gospodinjstvu, doma ostati deset dni. Otroci, starejši od šestih let, ki kažejo znake okužbe, morajo ostati doma in opraviti test na novi koronavirus, mlajši pa lahko kljub blažjim simptomom še naprej obiskujejo šolo oziroma vrtec, doma morajo ostati le, če se pojavi tudi vročina.

Norveška

Tudi na Norveškem se šolanje kljub boju z virusom ni preveč spremenilo – vodilo je, da otrokom v šolskih prostorih ni treba nositi mask. Posamezni razredi se morajo držati skupaj tako v šoli kot v zunanjih prostorih. Otroci, ki bi lahko bili okuženi, morajo ostati doma in opraviti test na covid-19. Vrtčevski otroci lahko še naprej obiskujejo vrtec kljub prehladu, če pa se pojavijo še kakšni drugi simptomi, morajo ostati doma.

Poljska

Šole v državi so se odprle prvega septembra. Maske v razredih niso obvezne, o tem, ali jih je treba nositi v skupnih prostorih, odloča ravnatelj posamezne šole, kot tudi o tem, ali bo šola prilagodila začetek in konec pouka. Nekatere šole, sploh tiste najbolj množične, so sicer prosile oblasti, da se začetek šolskega leta prestavi na poznejši datum, saj opozarjajo, da ne morejo zagotavljati ohranjanja razdalje, a je bila njihova prošnja zavrnjena. Starši, ki otroka ne želijo poslati v šolo, so lahko kaznovani z največ 10.000 zloti (2250 evrov)

Rusija

V Rusiji se je šolsko leto začelo septembra. Glavni ukrep v šolah je ta, da imajo posamezni razredi različne ure začetka in konca pouka, prav tako se izmenjavajo pri obrokih. V šolah otrokom merijo temperaturo, tisti, ki kažejo gripi podobne znake, so izolirani. Otrokom svetujejo uporabo maske, ki pa ni obvezna. Po drugi strani je maska za učitelje obvezna, odložijo jo le, ko stojijo za katedrom in razlagajo novo snov oziroma ko lahko ohranjajo varno razdaljo do šolarjev. Izobraževanje po spletu ni mogoča alternativa.

Španija

V Španiji se je oziroma se bo pouk v osnovnih in srednjih šolah začel v prvih treh tednih septembra, odvisno od posamezne pokrajine. Velja obvezna prisotnost pri pouku, prav tako morajo vsi, starejši od šestih let, ves čas nositi maske. Učenci si morajo v šolah najmanj petkrat na dan umiti roke. Potrebno je ohranjanje razdalje vsaj meter in pol, razen med člani istega "mehurčka". Vsakemu otroku je treba vsako jutro izmeriti temperaturo – to lahko naredijo starši doma ali učitelji v šoli. "Prepričan sem, da bodo otroci in učitelji mnogo varnejši v šolah, kot bi bili kje drugod, a tveganje za okužbo kljub temu ostaja," je dejal premier Pedro Sanchez.

Švedska

Švedska se je že spomladi razlikovala od drugih držav, saj država ni bila zaprta, življenje pa se ni ustavilo. Tudi švedske šole so takrat ostale odprte, učenci so običajno končali šolsko leto in se k pouku po poletnih počitnicah znova vrnili v sredini avgusta. Od krajevnih oblasti je odvisno, kako skušajo zamejiti posamezne izbruhe – ena izmed možnosti je tudi začasno zaprtje posamezne šole. Tudi glede poteka pouka ni krovnih pravil, saj je vsaka šola sama odgovorna za spoštovanje smernic, kot sta ohranjenje razdalje in higiena. Maske v šolah niso obvezne.

Epidemiologi so ugotovili, da odprtje šol spomladi ni prispevalo k širjenju virusa med mladimi v primerjavi s sosednjo Finsko, kjer so šole spomladi zaprli.

Mimogrede, poleg Švedske šol spomladi niso med drugim zaprli niti v Nikaragvi in Tajvanu.

Hrvaška

Večina hrvaških šol je po poletnih počitnicah znova odprla vrata sedmega septembra. Ministrstvo za znanost in izobraževanje je pripravilo tri modele izvajanja pouka, ki jih bodo lahko izvajali v šolah glede na epidemiološko stanje. Model A predvideva pouk v šolah ob izvajanju priporočil in navodil epidemiologov. Model B se nanaša na kombinirano obliko pouka, ko del učencev in dijakov spremlja pouk v šolah, del pa po spletu. Model C pa pomeni, da vsi učenci spremljajo pouk po spletu od doma. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo predvsem na zagotavljanje medsebojne razdalje med učenci, redno higieno rok in uporabo dezinfekcijskih sredstev. Staršem so svetovali, naj otrokom vsak dan pred odhodom v šolo izmerijo telesno temperaturo.

V višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah so obvezne obrazne maske, če med poukom ni mogoče zagotoviti najmanj 1,5 metra razdalje med učenci. Maske je treba nositi tudi pri vhodu in izhodu iz šolskih poslopij. Kdor ne more nositi maske, bo za to potreboval zdravniško potrdilo. V nekaterih šolah so za prvi dan šole zagotovili brezplačne obrazne maske za otroke. Zaradi lažje organizacije prihajanja in odhajanja iz šol so v mnogih šolah skrajšali šolske ure na 40 minut. Priporočili so, da so učenci in dijaki ves čas v eni učilnici, odmore pa morajo organizirati ob različnih urah. Podobno je tudi, ko gre za prehrano otrok v šolah.

Razmere po svetu: 43 odstotkov šol nima na voljo mila in vode

Glede na to, da imajo že šole po Evropi težave, si je težko predstavljati, s kakšnimi ovirami se šele srečujejo ustanove v drugih, razvijajočih se delih sveta, kjer je gospodarski in družbeni položaj že tako zaostren. Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija sta tako avgusta objavila poročilo, v katerem so zapisali, da v letu 2019, torej še pred pojavom novega koronavirusa, kar dve šoli izmed petih po svetu (oziroma 43 odstotkov šol, kar predstavlja 818 milijonov učencev) ni imelo na voljo dovolj mila za umivanje rok in dovolj vode, kar je osnova za zagotavljanje higiene.

"Šole po svetu so se z razmahom pandemije znašle pred ogromnimi izzivi. Ključno je, da se otroci učijo, kar pomeni, da se morajo šole varno odpreti – z dovolj higienskimi pripomočki, čisto pitno vodo in vzdrževanjem čistoče," je dejala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. Če tega nimajo, so otroci mnogo bolj izpostavljeni širjenju okužb. Izmed 818 milijonov učencev, ki v šolah nimajo mila in vode, jih več kot tretjina (295 milijonov) živi v podsaharski Afriki. V najrevnejših državah sveta so podatki še bolj skrb vzbujajoči, saj mila in vode ne more zagotoviti kar sedem šol izmed desetih. 355 milijonov otrok po svetu obiskuje šole, v katerih je na voljo voda, ne pa tudi milo, 462 milijonov otrok pa šole, v katerih ni umivalnikov za umivanje rok.

Galerija: Še nekaj prizorov iz šol na različnih koncih sveta.

Države zato sprejemajo različne ukrepe in ponekod tudi zavlačujejo z začetkom šolskega leta. V Keniji, na primer, šolsko leto traja od januarja do novembra, kar pomeni, da so bili otroci marca, ko so se šole zaprle, šele na začetku šolskega leta. A oblasti so se zaradi širjenja virusa odločile, da se bodo šole znova odprle šele januarja leta 2021, učenci pa bodo morali še enkrat obiskovati isti razred, v katerega so sedli januarja letos. Vse od marca se tako kenijski šolarji učijo le po radiu, televiziji in spletu.

V državah, ki so ujete v začarani krog spopadov in revščine, pa se ne pojavlja vprašanje, na kakšen način se bodo otroci vrnili v šole, ampak to, ali se sploh bodo. Tako je v Afganistanu ob začetku pandemije brez možnosti izobraževanja in brez jasne napovedi, kdaj, kako in če sploh se bodo vrnili v šolske klopi, ostalo 9,2 milijona mladostnikov. "Verjetno se mnogi otroci ne bodo nikoli več vrnili v klopi, tudi ko se bodo šole znova odprle," opozarja Rachel Hartgen iz dobrodelne organizacije CARE, pri kateri so mnogim družinam s podeželja od začetka pandemije razdelili radie in televizije, da bi lahko otroci med zaprtjem šol ohranjali stik z učitelji in med seboj. A strokovnjaki že opažajo povečano anksioznost med mladimi, sploh med starejšimi dekleti.

Podobno je na drugem koncu sveta, na Haitiju, kjer je zdravstvena kriza prekinila šolsko leto, ki se je komaj dobro začelo, s tem pa je dva milijona šolarjev ostalo ne le brez izobrazbe, ampak tudi brez uravnotežene prehrane, socializacije in možnosti za razvoj. V državi so izpadi električne energije pogosti, zelo malo ljudi ima dostop do brezžične povezave, zato šolanje po spletu ne pride v upoštev.

Za konec še pregled ukrepov v šolah v nekaterih največjih državah sveta.

ZDA

V ZDA ni enotne politike glede odpiranja šol, saj so različne zvezne države ubrale različen pristop. Otroci so se tako že vrnili v šole na primer v Georgii, Misisipiju in Tennesseeju, kjer so se odločili za dvometrski razmik med klopmi, redno merjenje temperature in obroke v manjših skupinah. Spet druge šole so se odločile, da bodo nadaljevale šolanje po spletu ali se bodo učenci izmenjevali pri pouku. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da so starši precej skeptični do tega, da bi otroke poslali spet v šole, saj se pandemija v najbolj prizadeti državi na svetu še zdaleč ni umirila. A predsednik Donald Trump je posvaril, da bo šolam, ki ne bodo odprle svojih vrat, ukinil zvezno financiranje. "Šole moramo odpreti, prav tako kot podjetja. Otroci imajo običajno zelo blage simptome, zapleti so zelo zelo redki – pojavijo se običajno pri tistih, ki so bili bolni že prej," je izjavil.

Kitajska

V enajstmilijonskem Vuhanu, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, so šole znova odprli prvega septembra. V mestu je kar 2842 izobražvalnih ustanov, ki jih obiskuje 1,4 milijona otrok, od učencev do študentov. Šolarjem svetujejo čim pogostejšo uporabo maske in izogibanje uporabe javnega prometa. Mestne oblasti so posvarile, da bi se v primeru povečanja okužb tveganje šolanje znova lahko spremenilo v spletno, vse šole pa morajo imeti zadostno zalogo zaščitne opreme, organizirati so morale tudi tečaje za morebitni nov izbruh. Nepotrebna množična zborovanja so prepovedana, o stanju v šoli pa morajo vsak dan poročati zdravstvenih oblastem.

V Pekingu so se osnovnošolci v šolske klopi vrnili prejšnji teden, otroci v vrtce pa ta teden – kateri dan točno, lahko izbere izobraževalna ustanova sama.

Avstralija

V večini Avstralije šolsko leto običajno trajal od konca januarja oziroma začetka februarja do zgodnjega decembra in je razdeljeno na štiri semestre. Po učenju prek spleta je večina šol znova odprla vrata konec maja – to velja za Novi južni Wales in Queensland pa tudi za nekatere manj poseljene države. Premierka Queenslanda Annastacia Palaszczuk je otroke takrat pospremila v šolo samo z enim nasvetom: "Če ste bolni, ostanite doma." V Viktorji in Tasmaniji so se otroci v šolske klopi vrnili postopno do sredine junija.