Ta se je podražil. Že tako kratki roki so zaradi teh okoliščin še težje dosegljivi, kar ogroža črpanje sredstev in s tem izvedbo projektov.

Prejemniki sredstev se soočajo s težavami

Najstarejša stavba Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah šteje kar 82 let, prostorska ureditev tako že dolgo ne odgovarja več na potrebe stanovalcev. "Postelje ne gredo skozi vrata, pa tudi če bi šle, je ta hodnik preozek, da bi posteljo zapeljali na hodnik in varno prepeljali stanovalce," pove Maja Oblak, glavna medicinska sestra v domu. Tako med epidemijo okuženih stanovalcev niso mogli prepeljati v rdečo cono, ki so jo uredili kar v večnamenski dvorani. Evropska naložba bi odpravila še nekatera druga ozka grla – pridobili bi prostore za delovno terapijo in fizioterapijo, za začasne namestitve in dnevno varstvo. "Predvsem pa bi pridobili eno sprehajališče, en park, kjer bi se stanovalci lahko zadrževali čez dan, ker je naš dom pravzaprav vsekan v hrib," lego jeseniškega doma slikovito opiše njegova direktorica Karmen Arko. A naložba je na nitki zaradi prekratkih rokov, poleg tega je zaradi podražitve materialov poskočila cena za približno 40 odstotkov oziroma približno 2 milijona evrov. Ker je razkorak med prijavljeno vrednostjo projekta in pridobljeno ponudbo tolikšen, že tretjič ponavljajo razpis za izbiro izvajalca. Verjamejo, da bodo tokrat vendarle uspešni in da bodo skupaj z izvajalcem našli kompromisno ceno. Če bo razlika še vedno prevelika, računajo na pomoč ministrstva za delo, sicer bodo primorani evropska sredstva vrniti, pove direktorica, ki doda, da posojil zaradi negotovih okoliščin ne nameravajo najemati. Upa pa na posluh vladne strani.

Od 15 do 20 odstotkov razlike med razpisno vrednostjo in prejeto ponudbo pa je ugotovil Koroški dom starostnikov, ki bi izpeljal dva projekta v skupni vrednosti 11,5 milijona evrov, to sta prizidek Doma Črneče v Dravogradu in Center skupnostnih storitev na Ravnah na Koroškem. Med drugim želijo odpraviti večposteljne sobe. Katja Pavlinič Šoba, koordinatorka projekta v domu, pojasni, da "trenutno rast cen obvladujejo s prestavljanjem sredstev med postavkami". Računa na to, da bodo lahko nekoliko prihranili pri materialih in predvsem opremi, se usmerjali v trajnostno gradnjo, se pa hkrati zaveda, da pri materialih ni dobro varčevati, saj to na daljši rok prinaša več težav kot rešitev.

Tudi v Metliki so naleteli na težave pri izvedbi dobra dva milijona evrov vrednega projekta. Direktorica tamkajšnjega doma starejših občanov Ivica Lozar poudarja: "Kolikor smo videli iz predračunov, so zneski višji od 25 do 30 odstotkov. Domovi vidimo, da bo to težko speljati do 30. junija 2023, tako finančno kot tudi časovno." V Metliki je še zelo živ spomin na koronsko izkušnjo iz leta 2020 – bili so prvi dom z izbruhom okužb. Zato si še toliko bolj prizadevajo za ureditev prostorskih pogojev, s katerimi bi se pripravili na morebitne nove izbruhe nalezljivih bolezni: "Kar koli smo poskušali, kakršna koli so bila priporočila strokovnih služb, nismo mogli zajeziti," se spominja direktorica.

So na vidiku rešitve?

"Verjamem, da se bo večina projektov vendarle izvedla, želimo pa si preprečiti, da bi domovi morali za kritje teh dodatnih sredstev, v povprečju gre za od 20 do 25 odstotkov vrednosti naložbe, poseči po lastnih sredstvih oziroma da bi bili prisiljeni jemati posojila, saj bi to vplivalo na ceno oskrbe," je v Panorami povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov. Kot je dodal, so ministrstvu za delo že predali zahtevo, da se zagotovijo dodatna sredstva in da se roki premaknejo za vsaj tri mesece. Glede finančnih sredstev zagotovil niso dobili, prve poteze ministrstva pa kažejo na to, da bi se vendarle lahko zamaknili roki za izvedbo projektov. "Domovi so prejšnji teden prejeli poziv za izpolnitev vloge za spremembo roka izvedbe, tako da v tej smeri imamo upanje," je dodal Sahernik in ob tem opozoril, da mora s tem soglašati tudi Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Naložbe so nujne, saj so prostorski pogoji domov neustrezni. Z ministrstva za delo so medtem sporočili, da sredstev v proračunu ni in jih brez prerazporeditev tudi ne bo, problematiko sicer poznajo in iščejo rešitve. Za rešitev si prizadeva tudi služba za kohezijo. ​A če rešitev ne bo, bodo zavodi izbirali med tem, da se naložbam odpovejo, in tem, da finančno razliko pokrijejo drugače. Prav mogoče je torej, da bo ta razlika pristala na plečih stanovalcev.

To bi bil seveda dodaten udarec po podražitvah zaradi energetske draginje, kar bodo stanovalci občutili kmalu. Domovi bodo namreč prisiljeni v izredni dvig oskrbnin, kar ob takih okoliščinah dopušča pravilnik o metodologiji. Če dviga ne bo, domovi ne bodo mogli zagotavljati plač zaposlenim in osnovnih živil. Sahernik ob tem upa, da bo delovna skupina za ublažitev energetske krize pri pripravi ukrepov upoštevala tudi težave socialnovarstvenih zavodov.