Direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar je pojasnila, da si želijo vračanje preveč izplačanih plač urediti tako, da bi bilo čim manj boleče za zaposlene. Napake so nastale ob prevedbi plač v nov plačni sistem. Največ se jih je zgodilo v sektorju zdravstvene nege, predvsem pri vprašanju, ali so dodatki za delo s cistostatiki in na območju ionizirajočega sevanja že vključeni v prevedbe ali se jih doda naknadno, je povedala Žličarjeva.

Vsi ne bodo vračali preveč izplačanih plač
Priznala je, da so se napake dogajale tudi v želji, da se popravi plače, ki so bile ob prevedbi za nekatere skupine razočaranje. Nekatere napake so že sami odkrili leta 2009 in zaposlenim dali nove pogodbe, januarja letos pa so še 115 zaposlenim dali nove pogodbe. Za devet primerov čakajo dodatna pojasnila Računskega sodišča.

A preveč izplačanih plač ne bodo vračali vsi zaposleni, pri katerih je Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri razporejanju v plačne razrede. Tistim, ki so bili že po starem plačnem razredu uvrščeni v napačni plačni razred, tega - tako zakon - ni treba storiti.

"Če bi amortizacijo obračunavali, kot naroča Računsko sodišče, bi zavrli razvoj inštituta"
Računsko sodišče je Onkološkemu inštitutu očitalo tudi nepravilno obračunavanje amortizacije, kar je Žličarjevo presenetilo, saj so amortizacijo obračunavali po nasvetu revizijske hiše, ki pri njih izvaja notranjo revizijo. Dodala je, da če amortizacije ne bi obračunavali tako, kot so jo, ne bi mogli začeti nekaterih investicij, kot so prenova stavbe C, preureditev stavbe B, nakupa novih naprav in opreme.

Iz revizijskega poročila Računskega sodišča je razvidno, da je Onkološki inštitut del stroškov amortizacije v višini 3.808.570 evrov knjižil tako, da si je s tem znižal presežek prihodkov nad odhodki, namesto da bi z zneskom pokril del izgube iz preteklih let. Žličarjeva je opozorila, da bi v tem primeru razvojni cikel inštituta zavrli za nekaj let.

Zdravila v vmesnem obdobju kupovali brez pogodbe, a daleč najceneje
Sicer pa je Računsko sodišče opozorilo tudi na nepravilnosti na področju javnih naročil. Žličarjeva je pojasnila, da se jim je največ nepravilnosti dogajalo, ker je stara pogodba za dobavo protitumornih zdravil že potekla, nove pa še niso imeli sklenjene, zato so v vmesnem obdobju zdravila dobavljali brez pogodbe. Opozorila je, da je Onkološki inštitut kljub temu zdravila kupoval po daleč nižji ceni kot preoostale bolnišnice.

Žličarjeva je povedala tudi, da so glede opreme (na primer operacijske luči), za katero obstajajo zapisniki o primopredaji, a je na Onkološkem inštitutu v resnici ni, zadevo že lani predali tožilstvu.