A tudi v zadnjih primerih ni bilo opravičila, je opozoril.

Številne slovenske bolnišnice imajo pridobljene certifikate in akreditacije, ki potrjujejo, da so za bolnike varne in to bi morala biti neka garancija. A Biserka Simčič z ministrstva za zdravje je na današnjem posvetu o varnosti v zdravstvu poudarila, da presojevalci, zlasti tuji, v času presoje ne morejo pregledati čisto vsega. Zato nobena akreditacija ni 100-odstotna, je dodala.

Robida pa je opozoril, da se tudi pri nas dogaja, da v bolnišnicah operirajo napačnega bolnika, napačno nogo in še kaj. A pri nas še vedno velja kultura molka o napakah v zdravstvu. "Če bi pri nas vsake štiri mesece strmoglavilo letalo, bi že davno iskali rešitve, da se to ne bi ponovilo. Zakaj se to ne dogaja v zdravstvu?" se je vprašal.

Glede slabih odnosov na intenzivnem oddelku nevrološke klinike pa je Mojca Senčar iz združenja Europa Donna ocenila, da to ni samo težava nevrologije. "To je težava vse Slovenije. Ne znamo se pogovarjati, ne znamo spoštovati drug drugega, ne znamo se poslušati. Predvsem pa se ne zavedamo, da v zdravstvu šteje samo tim. Še tako dober zdravnik brez ekipe vseh preostalih ne more nič. In tu mislim, da nas čaka še veliko dela. Zdravstveni tim je tako dober, kot je dober najslabši člen v tem timu," je dodala.

Zastopnica pacientovih pravic iz Novega mesta Zlata Rebolj pa je na podlagi svojih izkušenj ocenila, da se odgovorni v zdravstvenih ustanovah še vedno izogibajo odgovornosti in ne ukrepajo pravočasno, ker mislijo, da je v njihovi ustanovi vse tako, kot mora biti.