Ministrica je ob robu vladnega obiska koroške regije pojasnila, da je sama že večkrat povedala, da ji niso znani razlogi, zakaj je urgentni center Ptuj izostal iz mreže. Ker pa je letos že prepozno, da bi ga uvrstili v nacionalni razvojni program, bodo to urejali v prihodnjem letu, je dejala Kolar Celarčeva.

Ptujski opozicijski poslanec Andrej Čuš je sicer odgovore v povezavi s projektom ptujske urgence prek poslanskega vprašanja tudi od vlade terjal že pred več kot mesecem dni in jih ta teden vendarle dočakal. Iz odgovora je razvidno, da vlada dolgoročno ne izključuje vključitve ptujske urgence v mrežo urgentnih centrov.

Ob tem so izpostavili, da je bilo ob sprejemanju letošnjega rebalansa državnega proračuna že pojasnjeno, za katere urgentne centre je denar zagotovljen. Ptujskega ni med njimi, zato bi moral biti v celoti financiran iz integralnega proračuna. Za kaj takega pa bo moral biti projekt najprej uvrščen v načrt razvojnih programov.
Čuša odgovori niso zadovoljili
Trenutno je po vedenju predstavnikov vlade pripravljen zgolj projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pred izvedbo javnega razpisa pa je nujno pripraviti še zelo zahteven projekt za izvedbo. Si bo pa vlada v skladu z razpoložljivim denarjem prizadevala, da ptujski urgentni center v najkrajšem času vključi v načrt razvojnih programov, a šele ko bodo usklajena vprašanja glede obsega projekta in njegove finančne konstrukcije, so še dodali v odgovoru na poslansko vprašanje.

Čuš z odgovorom ni bil v celoti zadovoljen. Predvsem izgovor o stroških po njegovem mnenju ne vzdrži argumentov, saj tudi drugi urgentni centri niso vedeli končne vrednosti projekta, kljub temu pa so jih vključili v razvojne programe.