Dolge čakalne dobe pričajo o nedostopnosti storitev, brez dostopnosti pa padejo tudi vse ostale zdravstvene pravice, je na okrogli mizi opozoril pravnik Rajko Pirnat in dodal, da je bolnikom treba zagotoviti pravico dostopnosti po lastni izbiri. Rešitev tiči v bolj sproščenem odnosu do izvajalcev, saj zaprta mreža, ki jo določi država, nima prihodnosti, dodaja.

Solidarnost kot ključno vodilo zdravstva je v razpravi poudaril nekdanji guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec, ki je prepričan, da jo je moč vzpostaviti tudi brez javnega zdravstva. "Izvajalec naj bo tisti, ki ob veljavnih standardih zagotovi hitrejšo in boljšo storitev," je dejal Kranjec in opozoril na pomen učinkovitega nadzora izvajalcev, ki ga trenutno ne premoremo. Trenutni sistem je brez ekonomske perspektive, dodaja.

Ekonomist Maks Tajnikar kot glavno težavo zdravstva omenja odsotnost sistema in invalidnost javnih izvajalcev. Dodaten denar, tako Tajnikar, lahko v zdravstveno blagajno prinesejo le zavarovalnice, ki bi morale prevzeti aktivno vlogo, ko denarja ne bi zgolj zbirale, pač pa bi skrbele tudi za izvedbo storitev.

Bomo ohranili javno zdravstvo?
Treba se je odločiti, ali želimo ohraniti obstoječe zdravstvo ali ne, je v razpravi dejal v. d. direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin. Predlagal je oblikovanje kriznega štaba, ki bo presegel zaprte politične tabore. Največjo nevarnost Fakin vidi v samooklicanih strokovnjakih za zdravstveni sistem.

"Že več kot deset let nismo izpeljali nobene resne spremembe, naša zakonodaja pa je stara več kot 20 let," je na nujnost nemudnega uvajanja sprememb spomnil predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Po njegovih besedah so največje žrtve trenutnega stanja prav najtežji bolniki, krivce pa je potrebno iskati pri političnih koalicijah, ki so se zvrstile v vseh teh letih.

Generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar pa je poudaril prizadevanje ministrstva za ohranitev javne mreže. Zasebna pobuda je vedno dobrodošla, a dobiček, za katerega si prizadeva zasebni sektor, ne sme najedati javne blagajne. Najbolj pereč problem zdravstva je, tako Glažar, v vzdrževanju likvidnosti s krčenjem naložb in povečevanjem dolga do dobaviteljev. Z daljšanjem čakalnih dob se niža kakovost storitev, je dejal in pri tem izrazil upanje, da se bodo ukrepi ministrstva izkazali kot pravilni in bo leto 2016 prineslo občutno krajše čakalne dobe.

Okrogle mize o zdravstvu, ki je bila eden od sklepnih dogodkov strokovnega programa letošnjega, že 15. festivala za tretje življenjsko obdobje, sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.