Po mnenju predsednika zbornice Andreja Možine je namreč že preveč sestradano. Da je dodaten denar nujen, je izpostavil tudi predsednik zbornične skupščine Marko Bitenc in se tudi zavzel za dvig prispevne stopnje.

Kdo bi plačal več, naj pove politika
Ali bi dvig veljal tako za delodajalce kot delojemalce, bo po njegovih besedah morala odločiti politika. V. d. generalnega direktorja ZZZS-ja Marjan Sušelj je ocenil, da bi za začetek zadoščalo, če bi postopno v zdravstvo vrnili vire, ki so šli iz proračuna zdravstvenega zavarovanja v integralni proračun.

Na vrhu seznama takojšnjih ukrepov, ki jih zbornica zagovarja v deklaraciji, je poleg dviga prispevne stopnje za zdravstvo, ki bi zagotovil denar za dodatno zdravljenje bolnikov, še poziv k premestitvi določb o najdaljših čakalnih dobah iz zakona o pacientovih pravicah v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z namenom, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trajno zaveže k ustreznemu načrtovanju finančnih sredstev.

"Razmere slabše, reform ni"
Razmere v zdravstvu so po mnenju zdravnikov namreč že dalj časa zaostrene in se še poslabšujejo, kar se kaže v nezadovoljstvu bolnikov, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. "Razmere v zdravstvu se poslabšujejo, ukrepov in reforme pa ni," je še opozoril predsednik zbornice Andrej Možina. Zdravniki po njegovih besedah zato vse težje opravljajo svoje glavno poslanstvo - zdravljenje bolnikov.

Na sejo zdravniške zbornice je prišla tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, da bi, kot je dejala, prisluhnila širšemu krogu zdravnikov. Dviga prispevne stopnje ne zavrača, saj ga vidi kot eno izmed poti do dolgoročno stabilnega financiranja zdravstva.

Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je pozdravil zbornično deklaracijo, dodal pa, da še vedno ne ve nič o vsebini ukrepov, ki jih napoveduje ministrica. Znova je izrazil upanje, da bo ministrstvo predlog sprememb zakonodaje poslalo v javno obravnavo najpozneje decembra. Če se to ne bo zgodilo, bi pričakoval odstop ministrice. Predlog zbornice za dvig prispevne stopnje je po Gantarjevi oceni korekten, a se boji, da bo predlog naletel na odklonilno stališče.

Na področjih, kjer ZZZS financira izvedbo vseh programov, zbornica poziva k ukrepom za povečanje dostopnosti do diagnostike in terapij v okviru izvajalcev javne zdravstvene službe: državnih oziroma občinskih in zasebnih. Zbornica kot ukrep za izboljšanje dostopnosti do opreme in storitev predlaga tudi stalno vpeljevanje sistemskih spodbud za ohranjanje in razvoj državnega in zasebnega dela izvajalcev. Prav slaba dostopnost po mnenju zbornice vodi v privatizacijo najslabše vrste.

V deklaraciji zdravniška zbornica predlaga tudi srednjeročne ukrepe, med katerimi prednjači poziv k pripravi nove zakonodaje po področjih. Zbornica se zavzema za popolnoma nove zakone o zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu. Zavzema se za povečanje odgovornosti in pooblastil vodstev bolnišnic ter okrepitev nadzora, zdravnike pa naj bi se izvzelo iz zdajšnjega sistema javnih uslužbencev. Opozarja tudi na potrebo po ustrezni zakonodaji za poklice farmacevte, medicinske sestre, fizioterapevte, delovnege terapevte in babice.

Proti univerzalni košarici
Zbornica tudi ne podpira ohranjanja univerzalne košarice, ki jo obljublja Kolar Celarčeva, ampak bi košarico razdelila na pomembnejša in manj pomembna zdravljenja. Najprej bi bilo treba po besedah Možine zavarovati kompleksno medicino, ki pomaga najbolj bolnim, urgenco, preventivo in javno zdravje.

Deklaracija je kritična do zdravstvene politike. Po mnenju Bitenca nobeden izmed zakonov, ki so trenutno v pripravi za obravnavo ali v obravnavi, ne bo mogel odpraviti krize v zdravstvu. Vsi kazalniki potrjujejo, da je ključna težava javnega zdravstva finančna podhranjenost, ob neustreznem upravljanju zdravstvenega sistema pa se negativni učinki še povečujejo, navaja deklaracija. V Sloveniji, ki se uvršča med razvitejše države, po mnenju zbornice ni nobenega pravega razloga, da državljani ne bi bili deležni pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe.