Slovenija si po njegovih besedah ne more privoščiti, da bi bila Maribor in severovzhodni del države brez urgence.

"Na ministrstvu je še nekaj upanja za črpanje evropskih sredstev," je Košir dejal v današnji izjavi za medije. "Vsi, ki smo v tej zgodbi, smo izredno razočarani in žalostni. Ne predstavljamo si, kako bo Slovenija speljala globalni projekt mreže urgentnih centrov," je dodal.

Ni vzdržne cene, ni urgence
Ministrstvo za zdravje se je odločilo, da podjetju GH Holding, ki se je edino prijavilo na razpis, ne odda naročila za gradnjo novega urgentnega centra v Mariboru. Na ministrstvu pravijo, da s pogajanji niso dosegli cene, vzdržne za projekt, zato bodo objavili nov razpis, na katerem pričakujejo več ponudnikov in dostopnejše cene.

Zagotavljajo, da so naredili vse, kar je bilo možno v okviru zakonodaje javnega naročanja. "S ponudnikom GH Holding smo izvedli postopek pogajanja za nižjo ceno, vendar izpogajana cena presega znesek, ki je na razpolago za to investicijo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Košir je to potezo ministrstva označil za "zelo pogumno". "Zagotovo ima rešitve, saj si ne moremo privoščiti, da bi bila edino mariborska bolnišnica brez urgence. Smo druga največja ustanova v državi, referenčni center za vso severovzhodno Slovenijo," je pojasnil.

Štajerci neenaki drugim?
Če novega urgentnega centra ne bo, bodo možnosti urgentne oskrbe v tem delu Slovenije neenake drugim. "Tega si država ne sme dovoliti," meni. "Vse to bo na škodo bolnikov. Pričakovati je, da bomo imeli čedalje več pritožb, nelagodja bolnikov, proceduralnih zapletov, zastojev pri zdravljenju, in neposredno to seveda poveča tudi obolevnost in umrljivost," je povedal.

Statistika
Na kirurškem delu urgence letno oskrbijo 42.000 ljudi, internistika okoli 18.000 oseb na leto, v zdravstvenem domu pa še 35.000. V novem urgentnem centru bi se vse tri enote združile v - po Koširjevih besedah - funkcionalnejšo enoto, kjer bi z manjšimi kadrovskimi in finančnimi obremenitvami oblikovali hitrejše rešitve za bolnike.

Po besedah direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregorja Pivca je novi urgentni center nujno potreben. "Zelo smo zaskrbljeni, saj bi se evropska sredstva morala izkoristiti do konca leta 2014. Ocena naših gradbenih strokovnjakov v hiši je, da bi bilo že zdaj zelo težko do konca leta 2014 izvesti vsa gradbena dela in pridobiti račune, saj gre za poseg na 6.000 kvadratnih metrih," je pojasnil. Poudaril je, da postopek vodi ministrstvo za zdravje, o krivcih za nastali položaj pa se tako kot Košir ni želel izreči.

GH Holding presenečen

Predsednik uprave družbe GH Holding Blaž Miklavčič je presenečen nad odločitvijo ministrstva. Kot je povedal za časopis Večer, so v pogajanjih znižali ceno na 14 milijonov evrov. "To je prvovrstno presenečenje, saj so nam prejšnji teden dejali, da je to njihova ciljna cena," je dejal.

Ponudili ceno 18,7 milijona evrov
Na razpis za gradnjo mariborske urgence se je kot edini ponudnik prijavil GH Holding v konzorciju z družbo Tames. Ponudili so ceno 18,7 milijona evrov, medtem ko je bila vrednost celotnega projekta urgentnega centra UKC-ja Maribor vključno s posebno opremo ocenjena na približno 16 milijonov evrov, samo za gradnjo pa so nameravali nameniti nekaj več kot devet milijonov evrov.