Trenutno primanjkuje zdravil proti holesterolu, antidepresivov, antiepileptikov in zdravil za povišan krvni tlak. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo
Trenutno primanjkuje zdravil proti holesterolu, antidepresivov, antiepileptikov in zdravil za povišan krvni tlak. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo

Pomanjkanje zdravil je resen svetovni izziv, s katerim se spopada tudi Slovenija, poroča novinarka TV Slovenija Duška Lah.

Sorodna novica "Ni pričakovati, da se bodo pomanjkanja zdravil v kratkem času končala"

Primer je bolnik iz Prekmurja, ki ne presnavlja škroba, zato nujno potrebuje zdravila. Predstavil je svojo izkušnjo: "Svojega zdravila Kreon nisem dobil na recept v domači lekarni, ker ga niso imeli. Ker pa je bilo stanje že kar nujno, sem se odpeljal v Avstrijo, kjer pa sem moral plačati zdravilo, pa še Avstrija je kar daleč, kar seveda ni prijetno. Na koncu je zavarovalnica vendarle povrnila stroške."

Takih primerov bi lahko v Sloveniji našli skoraj 300 vsak dan, saj se pomanjkanje predpisanih zdravil stopnjuje. Težava je večja tudi tedaj, ko zdravila za bolnega otroka (v zadnjem času na primer vrsta antibiotikov) ni mogoče dobiti v nobeni slovenski lekarni, marsikdo pa na pot v tujino ne more. Trenutno primanjkuje zdravil proti holesterolu, antidepresivov, antiepileptikov in zdravil za povišan krvni tlak. Manjkajoča zdravila lahko v lekarnah nadomestijo z drugimi, a ne vedno.

Sorodna novica V Sloveniji trenutno primanjkuje oziroma je motena oskrba s 300 zdravili

Ministrstvo za zdravje zaradi dopustov ni našlo govorca. Izjavo pred kamero so zavrnili tudi na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.

Iz njihovih lanskih podatkov s spleta razberemo le, da bo v Evropski uniji potrebnega več sodelovanja za varnost preskrbe zdravil.

V bolnišničnih lekarnah opozarjajo, da se proizvajalci zaradi majhnega slovenskega trga odločijo, da nekaterih zdravil pri nas ne bodo tržili. Položaj se spreminja iz tedna v teden, še pravijo in poudarjajo, da je odveč strah, da pacienti ne bi bili ustrezno in varno obravnavani, še poroča novinarka TV Slovenija.


Težava: proizvodnja učinkovin poteka pretežno v azijskih državah

Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Nekaj dodatnih pojasnil je v večernih Odmevih v pogovoru z Igorjem E. Bergantom podala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

V povprečju vsak dan ni na voljo 300 predpisanih zdravil od skupno pet tisoč registriranih. Kje vi vidite največji problem za to?
Problemov je več, vzroki so zelo različni. Težave nastajajo na ravni proizvodnje zdravilnih učinkovin, ki je v veliki meri prenesena zunaj Evrope, torej pretežno v azijske države. Problem lahko nastane v sami proizvodnji zdravil, končnih zdravil. Zatika se tudi v proizvodnji embalaže, logistiki in transportu. Vse to pripelje do tega, da se celotna Evropa srečuje s pomanjkanjem zdravil. Kot ste povedali, v povprečju dnevno manjka nekje od 250 do 300 zdravil.

Kakšne možnosti imajo v tem primeru bolniki oziroma tisti, ki pridejo z receptom? Kako zapleteno je zamenjati zdravilo s primernim nadomestkom?
Kadar gre za medsebojno primerljiva zdravila, to pomeni, da imamo zdravilno učinkovino v enakem odmerku in v enaki farmacevtski obliki, lahko to zamenjavo naredimo kar v lekarni. Takrat pacienti nimajo večjih težav. Obstaja tudi možnost, da lekarna pripravi magistralno zdravilo, seveda, kadar je na voljo zdravilna učinkovina. Kadar iščemo zamenjavo znotraj terapevtske skupine, takrat pa seveda moramo pacienta napotiti nazaj k zdravniku, ker je potreben nov zdravniški recept. Če pa nobena od teh možnosti ne pride v poštev, gre lahko pacient s papirnim receptom zdravilo iskat tudi v tujino. V večini primerov najdemo rešitve znotraj prej omenjenih, se pa zgodi, da ustrezne zamenjave za pacienta ni, in takrat so te stiske zelo velike. Pomanjkanje zdravil, tudi ko se izvajajo menjave znotraj terapevtskih ali pa medsebojno zamenljivih, povzroča pacientom stiske, nezaupanje in velike dodatne obremenitve lekarniškim farmacevtom. Evropsko združenje lekarniških farmacevtov je naredilo raziskavo in ugotavljajo, da naj bi farmacevt v povprečju kar deset ur na teden porabil za težave oziroma za razreševanje pomanjkanja zdravil.

Glede na to, da imajo težave tudi v drugih evropskih državah, tudi sosednjih, na primer v Avstriji – kako bi vsaj za Slovenijo rešili te težave? Kje so rešitve?
Bojim se, da na kratek rok rešitev ni, razen vseh prej omenjenih. Rešitve se iščejo tako na ravni Evrope kot na ravni Slovenije. Na ravni Evrope se poskuša spodbujati, da bi se proizvodnja zdravil prenesla nazaj v evropske države in da bi se olajšal prehod zdravila med posameznimi državami. Spodbuja se solidarnost med državami. Imamo kakšna skupna naročila, skupne razpise. V Sloveniji smo v sodelovanju z zdravniško zbornico, agencijo za zdravila in ministrstvom za zdravje pripravili spremembe pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil, kjer bi še razširili nabor možnosti, da zamenjave poiščemo znotraj lekarne ali pa v sodelovanju z zdravniško zbornico in agencijo za zdravila. Terapevtske zamenjave objavimo v centralni bazi zdravil. In da bi se dala nova pooblastila javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, da v primeru pomanjkanja omeji predpisovanje in izdajanje, recimo izdajanje namesto za tri mesece za en mesec, pa da se predpisovanje omeji za nove paciente, se pravi, da poskušamo poskrbeti za tiste paciente, ki so že na terapiji.