V Evropi s to boleznijo živi več kot 32 milijonov ljudi, v Sloveniji okoli 115.000 (ocene Nacionalnega inštituta RS iz leta 2011). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu že 347 milijonov ljudi z diabetesom. Za primerjavo, pred 30 leti naj bi bilo diabetikov 30 milijonov, kar je več kot desetkrat manj kot danes.

Kot so poudarili strokovnjaki na kongresu Evropskega združenja za raziskovanje sladkorne bolezni, ki poteka na Dunaju, pa je ta številka dejansko še višja, saj pri številnih ostaja neodkrita. Po ocenah so lanski stroški zdravljenja te bolezni v Evropi znašali od 100 do 150 milijard evrov, v prihodnje pa se bodo še povečevali. Skrb vzbujajoče je tudi, da je vodenje te bolezni v večini držav slabo, sladkorna bolezen pa je še vedno med glavnimi razlogi za odpoved ledvic, slepoto, amputacije stopal in nog ter srčne bolezni.

Zdrav življenjski slog ključen
Od leta 2006 je kombinacija bolj zdravega življenjskega sloga, boljšega in širšega izobraževanja bolnikov, boljše usposobljenosti zdravnikov ter boljšega dostopa do zdravljenja in pripomočkov v Evropi zmanjšala število smrti zaradi sladkorne bolezni za 10.000 na leto. Toda sčasoma bo število ljudi z odkrito sladkorno boleznijo vse večje, zato mora njihova oskrba postati veliko učinkovitejša, poudarjajo strokovnjaki. Vseevropska primerjava raziskovalne organizacije Health Consumer Powerhouse (HCP) je pokazala, da se oskrba sladkorne bolezni v Evropi izboljšuje.

Švedska na prvem mestu
Pri letošnjem Evropskem indeksu sladkorne bolezni, prvega so pripravili leta 2008, Slovenija pa je bila takrat na 18. mestu, so uporabili 28 kazalnikov s področja preventive, odkrivanja bolnikov, razpona in dosega storitev, dostopa do zdravljenja in oskrbe, rezultatov in doseganja ciljev.

Na področju preventive in zgodnjega zdravljenja gre najbolje Švedski, ki je dobila 936 od 1.000 možnih točk. Sledijo ji Nizozemska (922), Danska (863), Velika Britanija (812) in Švica (799). Slovenija je s 778 točkami na šestem mestu med 28 državami EU-ja ter Norveško in Švico.

Kot kažejo podatki, je Slovenija edina med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki se je na indeksu sladkorne bolezni uvrstila med prvo deseterico, in to kljub neugodnim dejavnikom življenjskega sloga, naraščanju števila ljudi s čezmerno telesno težo in težavam z visokim krvnim tlakom. Ti izzivi zahtevajo oblikovanje najboljše prakse na področju preprečevanja in zdravljenja, vendar Slovenija nima nacionalnega registra sladkorne bolezni, temveč le lokalne zbirke podatkov.

Priporočila za Slovenijo
Kar Slovenijo loči od večine srednjedohodkovnih evropskih držav, sta dejavna uporaba opreme za spodbujanje vodenja bolezni, na primer testnih trakov za meritev krvnega sladkorja in uravnavanje inzulina, ter stalno merjenje krvnega sladkorja. Kot so poudarili strokovnjaki, pa bi lahko več uporabljali inzulinske črpalke.

Zelo dobre ocene so dobile tudi letne kontrole za spremljanje zapletov sladkorne bolezni - te so enako dobre kot v državah, ki so povsem pri vrhu. Izobraževanje bolnikov poteka, a je zelo odvisno od tega, kje so bolniki zdravljeni. Metformin, zdravilo prve izbire za zdravljenje sladkorne bolezni, zdravniki po vsem sodeč predpisujejo premalo, je med drugim navedla predstavnica HCP-ja Beatriz Cebolla.

Velike razlike med regijami
V okviru indeksa so Sloveniji za izboljšanje oskrbe priporočili vzpostavitev nacionalnega registra sladkornih bolnikov in združitev lokalnih zbirk podatkov; izboljšanje življenjskega sloga s preventivnimi programi; uvedbo sistema edukatorjev o sladkorni bolezni in oblikovanje programa za izobraževanje bolnikov; ter izboljšanje stroškovne učinkovitosti zdravljenja s širšo uporabo metformina.

"Uspelo nam je zgraditi okolje, v katerem lahko vsak izmed nas dela tisto, pri čemer je najboljši, in pri tem delamo skupne projekte," je pojasnila podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni pri ministrstvu za zdravje Jelka Zaletel.

Ob tem je opozorila, da je treba podatke indeksa sladkorne bolezni vzeti nekoliko z rezervo in preveriti razmere z dodatno analizo. "Zagotovo pa je zelo dober indikator, da vemo, kje so vroče točke, v katere bi najprej zagrizli," je pojasnila. Že do zdaj smo domnevali, da so določena področja, ki so slabše pokrita gledano z vidika dobre oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo, pa tudi presejanja za zgodnje odkrivanje bolezni. Na podlagi tega indeksa pa lahko po mnenju Zaletelove zelo konkretno opredelimo ta področja in se jih natančneje lotimo.

Ob tem pa je Zaletelova kot bolj problematične izpostavila razlike med regijami: med njimi so velike razlike glede dostopnosti do pregleda pri diabetologu, do presejalnega testa za diabetično nogo in do izobraževanja o sladkorni bolezni za bolnike.