Stroko skrbi epidemija ponovne uporabe heroina in porast novih sintetičnih drog, tudi zato si prizadeva za vzpostavitev ključnih programov, ki bi omogočili bolj celosten pristop.

Začetek celovitega reševanja problematike prepovedanih drog pri nas sega v leto 1992, ko so sprejeli prvi Nacionalni program na področju prepovedanih drog. Krovni cilj aktualnega Nacionalnega programa in Akcijskega načrta na področju drog je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog.

Vzpostavljena mreža zdravljenja odvisnosti
Nekdanji direktor Urada za droge, ki ga je leta 2004 vlada ukinila, in vodja nacionalne informacijske točke za droge pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, zdravnik Milan Krek, velja za enega najboljših poznavalcev problematike zlorabe drog pri nas. Krek pravi, da ima Slovenija vzpostavljeno kompletno mrežo zdravljenja odvisnosti od drog: ''Imamo sicer devetnajst centrov za zdravljenje odvisnosti, vendar Koroška ga nima. V ta namen skušamo zdaj vzpostaviti mobilne ambulante, da bi se približali pacientom. Potem imamo celo vrsto terapevtskih skupnosti, dnevne centre, svetovalnice, terapevtske programe, psihiatrične bolnišnice, bolnišnico za zdravljenje odvisnosti, v vseh zaporih imamo programe zdravljenja odvisnosti. Zraven sodi še ves nabor socialne pomoči, zaposlovanja, rehabilitacije teh ljudi.''

Nekoč med prvimi, danes v zaostanku
K temu je treba dodati, da je bila naša država sicer že pred letom 2000 ena prvih na področju prepovedanih drog v Evropi, kar se tiče preventive in zmanjševanja škode, pa vendar ni več tako, pojasnjuje Krek.

''Države, kot so Švedska, Norveška in podobne, niso o teh programih še niti sanjale, medtem ko smo jih mi že imeli. V tem trenutku je pa situacija takšna, da je marsikatera država že pred nami. To velja zlasti za razdeljevanje sterilnega pribora v zaporih, predpisovanje heroina, varne sobe in tako naprej, ničesar od tega nimamo. Manjka nam torej kar nekaj programov, zaradi česar na tem področju trenutno žal zaostajamo. Celosten pristop je nujen, je pa tudi zelo zahteven. Resda od družbe zahteva določena sredstva, a vsak evro, namenjen temu, se vedno najmanj dvakrat obrestuje, pri preventivi pa celo do petkrat.''

Varne sobe kot rešitev za ''odprto sceno''
Poleg pomanjkanja prepotrebnih programov zlasti na področju zmanjševanja škode pri uporabi prepovedanih drog, pa tiste, ki poznajo stanje na terenu, skrbi epidemija ponovne uporabe heroina in sintetičnih drog, kar naj bi terjalo bistveno več življenj. ''Bojimo se, da nas bo ta epidemija, ki prihaja iz ZDA, in je že v severnih državah Evrope, Estoniji, na Danskem, Švedskem in Norveškem, prehitela, in da bomo potem spet na vrat na nos sprejemali programe, in se spraševali, zakaj jih nismo postavili prej. Ampak tako v Kopru kot v Ljubljani in v drugih večjih mestih imamo odprto sceno, kar pomeni, da si odvisniki tam kuhajo in injicirajo drogo sami, jo preprodajajo … in nič ne naredimo za to, da bi jo zaprli. Zapremo jo pa lahko zgolj z varnimi sobami. Šele takrat lahko prepovemo injiciranje droge na ulici,'' pojasnjuje Krek.

Mobilni laboratorij za testiranje drog
''Ves material, ki ga uporabniki drog odvržejo, je visoko kužen, in ga lahko odstranijo samo tisti, ki so za to ustrezno usposobljeni,'' opozarja Krek. Tudi zato so še kako pomembni programi izobraževanja na terenu, vključno s programi zgodnjega odkrivanja in testiranjem drog med mladimi, kar je v Sloveniji novost, dodaja Krek: ''Načrtujemo mobilni laboratorij, s katerim bomo lahko vsaj približno ocenili, kaj je v substancah, ki jih ljudje trenutno uporabljajo na plesiščih. To je zelo pomembno z vidika preprečevanja smrtnih primerov in predoziranj.''

Po izkušnjah Kreka so preventivni programi še vedno bolj priljubljeni kot delo z odvisniki in aktivnosti, namenjene zmanjševanju škode: ''Ključno pri tem je, da mora družba te ljudi sprejeti. Ko jih odriva na obrobje, ne reši ničesar. Odvisnost je treba sprejeti kot bolezen.'' Zato poudarja, da je k odvisnosti od drog treba pristopiti skrajno resno, s čimer pa lahko na koncu rešimo zgolj kakšnih 30 odstotkov ljudi: ''60 odstotkov jih bo imelo še vedno težave z drogo. Polovica od teh bo občasno abstinirala, nato se bodo k drogi vrnili. Druga polovica bo pač vedno na drogi. Zato je za njih zelo nujno vzpostaviti programe, ki jih ohranjajo pri življenju in jim omogočajo, da se ne okužijo z virusom HIV, hepatitisom C, tuberkulozo ...''

Vzpostavitev projektne pisarne
Eden od programov na področju prepovedanih drog je tudi vzpostavitev projektne pisarne, ki deluje v okviru junija vzpostavljene operacije, katere nosilec je ministrstvo za zdravje. Maša Serec je ena od dveh zaposlenih strokovnih sodelavk v pisarni, ki deluje v okviru Projektne enote za izvajanje preventivnih dejavnosti: ''V okviru te operacije bomo na ministrstvu za zdravje kupili deset nadgrajenih mobilnih enot za terensko delo z uporabniki drog in sofinancirali zaposlitve zdravstvenega kadra za delo na terenu.''

Namen aktivnosti je izboljšati storitve za uporabnike drog v Sloveniji, hkrati pa nuditi pomoč in podporo njihovim svojcem ter lokalnim skupnostim, kjer ti živijo. Ob tem Serčeva poudarja: ''Glavni cilj projektne pisarne je okrepiti in podpreti sistem mreže zdravstvenih in socialnih programov na področju prepovedanih drog, tako na nacionalni kot lokalni ravni, v katerega so vključene številne javne in nevladne organizacije.''

Za vzpostavljeno projektno pisarno je bilo namenjenih nekaj več kot 450.000 evrov, 80 odstotkov sredstev so dobili od EU. Sredstva za celotno operacijo pa znašajo okoli 3.300.000 evrov. Tudi tukaj je 20 odstotkov prispevala država, drugo gre za evropska sredstva.

Maša Serec z ministrstva za zdravje ob tem doda, da bodo z aktivnostmi zaključili do konca leta 2022.