Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je bogatejša za nov, najsodobnejši angiograf, ki je po navedbah bolnišnice edini tovrstni v jugovzhodni Evropi. Celotna naložba, ki so jo uradno odprli danes, je vredna dva milijona evrov. To je velika pridobitev v slovenskem prostoru, je ob odprtju poudarila državna sekretarka Alenka Forte in pohvalila delo bolnišnice. "Slovenjgraška bolnišnica je bila vedno vodilna, vedno je kazala smer," je dejala. Ob tem je omenila področje urologije in prve laparoskopske operacije ter tudi bariatrične operacije pri prekomerni debelosti. Tudi ta naložba v sodobno radiološko napravo bo omogočala zelo napredne posege in bo v veliko korist v koroški regiji in širšem slovenskem zdravstvu ter tudi širše, je dejala Fortejeva.

Največja letošnja naložba koroške bolnišnice

Novi angiograf v slovenjgraški bolnišnici je zamenjal dobro desetletje starega in izrabljenega, hkrati pa so v bolnišnici na novo uredili prostore, kamor so umestili novi angiograf in v katerih bodo lahko potekali tudi nujni kirurški posegi, je v izjavi za medije povedal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre. Kot pomembno tako za bolnike kot za zaposlene je poudaril, da je z novo napravo sevalna obremenitev bistveno nižja.

To je največja letošnja naložba koroške bolnišnice in velika pridobitev zanjo, je še dejal Lavre. Bolnišnica bo znesek te naložbe poravnala iz lastnih amortizacijskih sredstev v naslednjih petih letih. S starim angiografom so v slovenjgraški bolnišnici pregledali od 20 do 30 bolnikov na mesec, z novim načrtujejo, da bodo mesečno pregledali od 200 do 250 bolnikov, odvisno od potreb in zmožnosti zdravnikov, je povedal Lavre.

Z napravo bi lahko opravili okoli 3000 posegov na leto

V. d. predstojnika bolnišničnega oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo Miran Jeromel pa je med drugim dejal, da bodo z novo napravo posege lahko izvajali bistveno varneje in uspešneje. Poleg rutinskih posegov minimalno invazivne radiološke terapije in diagnostike na področju žilnih in nežilnih bolezni bodo lahko po novem izvajali tudi najbolj zapletene, t. i. hibridne posege, pri katerih sodelujeta radiološka in kirurška ekipa.

Čakalne dobe za žilne posege, ki jih je največ, so bile že doslej razmeroma kratke, je dejal Jeromel. "Če bi imeli kadra dovolj, se lahko z novim aparatom naredi okoli 3000 posegov na leto," je še dejal. Napovedal je, da bodo zaprosili za širitev programov, v prihodnje pa pričakuje tudi kadrovske okrepitve zdravnikov radiologov. Glede na podatke dobavitelja naprave pa je, tako Jeromel, to prvi tovrstni aparat v jugovzhodnem delu Evrope.

"Novi aparat bo zagotavljal hitro dostopnost do ugotavljanja zahtevnih bolezni, predvsem na področju žilnih bolezni, in tudi dostopnost do minimalno invazivnega zdravljenja, kar je izjemno pomembno ne le za bolnike v regiji, ampak tudi širše. Pravzaprav je to terciarna storitev," pa je povedala v. d. strokovne direktorice bolnišnice Natalija Krajnc. Ob tem pa poudarila, da še tako odličen stroj ne bi pomenil nič, če za tem ne bi stalo dobro znanje, ki pa ga sodelavci oddelka za radiologijo po njenih besedah imajo.