Po njihovih navedbah bo dogovor, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, sicer pokril dvige plač zdravstvenega kadra, ki so bili dogovorjeni s sindikati v lanskem letu, še naprej pa ostajajo nepokriti dvigi, dogovorjeni leta 2017.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ostaja dejstvo, da bodo tudi tokrat višje plače v največjem delu pokrili kar stanovalci, njihovi svojci in občine z višjimi oskrbninami.

V skupnosti opozarjajo, da so zadnji dogovori med vlado in sindikati ponovno razgalili neustreznost obstoječega sistema oskrbe za starejše, "kjer stanovalci v domovih za starejše in njihovi svojci iz lastnih žepov plačujejo izjemno visok delež stroškov oskrbe v domu in posledično vedno znova nosijo tudi največji del bremen rasti plač in drugih stroškov".

Zato pozivajo vlado, da vse deležnike čim prej vključi v pripravo sodobnega in strokovno utemeljenega zakona o dolgotrajni oskrbi ter da zagotovi tudi prepotrebna sredstva za modernizacijo in širitev zmogljivosti v javnih domovih za starejše.

Objekti so nujno potrebni obnove

Ob tem navajajo tudi besede sekretarja skupnosti socialnih zavodov Jake Bizjaka, da ob zgolj simboličnih zneskih, ki jih vlada že vrsto let namenja vlaganjem v domove za starejše, žal več ne preseneča niti to, da se zlasti v starejših objektih vse pogosteje spoprijemajo ne le z zastarelimi in premajhnimi prostori, ampak tudi z odpadajočim ometom in rjavenjem.

"Nujno potrebne obnove, posodobitve in širitev zmogljivosti v domovih, ki so v lasti države, tako že leta neodgovorno prelagamo na prihodnje generacije. Teh problemov brez občutnejših javnih vlaganj ne bo mogoče rešiti, hkrati pa bodo zaradi staranja prebivalstva vsako leto bolj pereči," opozarja Bizjak.

Zaradi višjih stroškov dela se je po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dvig cen storitev s 1. januarjem odločilo 60 odstotkov izvajalcev. Ti bodo sicer lahko cene dodatno povišali še 1. marca.