V Sloveniji zaradi čezmerne izpostavljenosti naravni vročini in sončni svetlobi vsako leto zdravniško pomoč poišče devet ljudi, štirje pa so celo sprejeti na zdravljenje v bolnišnico zaradi sončarice ali hudih opeklin.

Še posebej ogroženi so otroci, predvsem dojenčki, ki imajo tanjšo kožo in slabo razvit melaninski pigment, zato jih sonce hitreje opeče. Odrasli in otroci, ki imajo številna pigmentna znamenja po koži, ter tisti, ki imajo svetle lase in polt, ali pa imajo v družini primere kožnega raka so prav tako občutljivejši za škodljivo delovanje sončnih žarkov.

Občutljivost za ultravijolične žarke lahko poveča tudi uživanje nekaterih zdravil, posledica pa so lahko hude sončne opekline že ob kratkotrajni izpostavljenosti soncu. Zato na Inštitutu za varovanje zdravja vsem tistim, ki jemljejo kakršna koli zdravila, svetujejo, naj vprašajo svojega zdravnika, ali lahko zdravila povečajo občutljivost za sončne žarke.

Zagorelost je obrambna reakcija
Na IVZ-ju sicer opozarjajo, da namerno izpostavljanje sončnim žarkom zato, da bi porjaveli, ni priporočljivo, saj je zagorelost v resnici obrambna reakcija in kaže na poškodbe kože zaradi ultravijoličnih žarkov. Pogosto so opekline posledica izpostavljenosti soncu zaradi vsakodnevnih aktivnosti in dela na prostem. Če se soncu nikakor ne morete izogniti, potem upoštevajte pravilo, da se ne izpostavljate med 10. uro dopoldne in 16. uro popoldne, ko je sevanje UV-žarkov najmočnejše, svetujejo na IVZ-ju.

Kadar načrtujete izlete ali kakšne druge aktivnosti v naravi, se najprej pozanimajte, kako visok bo ta dan UV-indeks (ta je objavljen tudi v dnevni vremenski napovedi). UV-indeks nam pove, kakšna bo ta dan moč ultravijoličnega sončnega sevanja, pri čemer upošteva povprečno občutljivost bele kože. Višja ko je vrednost indeksa, večja je nevarnost prevelike izpostavljenost škodljivim žarkom.

Za zaščito pred sončnimi žarki uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem za UVA- in UVB-žarke. Pri izbiri kreme bodite pozorni na oznako SPF (Sun Protection Factor oz. zaščitni faktor), ki pove, za kolikokrat se, če se namažete s kremo, podaljša čas izpostavljenosti sončnim žarkom brez nastanka opeklin. Priporočjive so kreme, ki imajo zaščitni faktor najmanj 15, če pa je vaša polt svetlejša, uporabite kremo s faktorjem najmanj 20.

Kako uporabljamo kremo za sončenje?
S kremo se je treba namazati 30 minut pred odhodom na sonce. Ne pozabite na ustnice, ušesa, vrat in kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo je treba nanesti enakomerno in v dovolj debeli plasti (da namažemo odraslo telo, potrebujemo šest čajnih žličk kreme). Znova jo uporabimo čez 2 uri oz. 3 ure in po vsakem kopanju, močnem znojenju ali otiranju z brisačo. Še bolje je, če uporabljamo vodoodporno kremo (oznaka water resistant oz. waterproof), vendar njen učinek v vodi traja le od 40 do 80 minut, zato se moramo po kopanju ponovno namazati.

Zaščititi se je treba tudi v senci in ob oblačnem vremenu, saj UV-žarki potujejo skozi oblake in se odbijajo od peska, vode in celo betona.

Ne pozabite na zaščito oči!
Sončni žarki lahko poškodujejo očesno roženico in povzročijo nastanek sive mrene v poznejših letih. Oči najbolje zaščitimo s sončnimi očali. Izberimo taka, ki imajo oznako (certifikat), da zagotavljajo 100-odstotno zaščito pred UVA- in UVB-žarki. Sončna očala, ki takega certifikata nimajo, nam dajo lažen občutek zaščite, v resnici pa so oči še bolj izpostavljene poškodbam zaradi ultravijoličnih žarkov.

Dojenčkov, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu! V sončnem vremenu dojenčka namestimo v senco in ga oblečemo v lahka oblačila, ki pokrivajo celo telo, na glavo pa mu posadimo klobuk s širokimi krajci. Pri dojenčkih, starejših od šestih mesecev, lahko za zaščito delov telesa, ki niso prekriti z obleko, uporabimo tudi kremo za zaščito pred soncem s čim višjim zaščitnim faktorjem.