Izpostavljanje soncu v otroštvu je povezano tudi z večjim številom melanocitnih pigmentnih znamenj na koži, ki so samostojen dejavnik tveganja za poznejši razvoj melanoma, dodaja. Otroci so bolj kot odrasli občutljivi za škodljivo delovanje sončnega sevanja, ker je njihova koža tanjša, slabše poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Otroci so tudi bolj izpostavljeni: tako v predšolskem kot šolskem obdobju se veliko gibljejo na prostem, in to ne samo med počitnicami in prostim koncem tedna. Rekreativno-športne dejavnosti in delo na prostem so pogosteje vzrok za sončne opekline pri otrocih in mladih odraslih kakor pri starejših, opozarja strokovnjakinja.

"V najstniškem obdobju pa je zaradi modnih smernic oziroma želje po zagorelosti pogosto celo namerno izpostavljanje kože celega telesa tako soncu kot tudi umetnim virom UV-sevanja," je zapisala Simona Uršič. Skupaj s sodelavci je pripravila priporočila, ki naj bi jih upošteval vsak človek, zlasti pa naj bi jih upoštevali pri otrocih.

12 preprostih navodil za učinkovito zaščito otrok in odraslih pred soncem:

1. Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu. Ob največji moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in zavarujmo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita).

2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. Organizirajmo dejavnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.

3. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami in pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi.

4. Po šestem mesecu starosti otroka lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato poiščimo senco in zaščitimo otroka z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče.

5. Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože na izpostavljenih delih telesa, naj ščiti pred UVA-in UVB-žarki ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti 30 ali več. Nanesimo ga v dovolj veliki količini (5 ml na vsako okončino in sprednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom). Znova ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.

6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode ali snega. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali ne oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Uporabimo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo.

7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja, zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni.

8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan.

9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite.

10. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in poveča možnost razvoja kožnega raka v poznejših letih.

11. Zavarujmo svoje oči z ustreznimi, kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB-žarki.

12. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV-indeksa v našem okolju. UV-indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV-indeksa 5–6 izraža zmerno, vrednost 7–9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednostih UV-indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi!

Zaščita mlajših otrok pred sončnim UV-sevanjem temelji na t. i. "naravni zaščiti". Ustrezna organizacija otrokovih dejavnosti (npr. dejavnosti na prostem zjutraj, zgodaj dopoldne in pozno popoldne ter zadrževanje v senci med 10. in 16. uro), ustvarjanje umetne sence nad igrali in individualne sence z uporabo ustreznih oblačil, pokrival in tudi ustreznih sončnih očal so osnova zaščite otrok pred soncem. Otroke skušajmo naučiti tudi zavestnega opazovanja sprememb v okolju, ki opozarjajo na potrebo uvedbe zaščite (npr. opazovanja lastne sence), in jih naučiti izbire ustreznih načinov zaščite njihove kože.