Stopnja umetne prekinitve nosečnosti v državah zahodne Evrope, v katerih ženske pogosteje uporabljajo kontracepcijske metode, je nižja.

Splav se v Srbiji opravi pri vsaki dvajseti ženski med 15. in 49. letom starosti. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, kjer nenačrtovano zanosijo predvsem mlade in neporočene ženske, se v Srbiji največ splavov, med 80 in 90 odstotkov, opravi pri ženskah, starejših od 20 let, ki so poročene in že imajo enega ali več otrok. Na resnost te težave opozarja tudi podatek, da se vsaka četrta umetna prekinitev nosečnosti opravi pri ženskah, ki so že imele štiri ali več splavov.

Srbkinje imajo raje "tradicionalno" kontracepcijo
Glavni razlog za splav je nenačrtovana nosečnost, ker se Srbkinje zanašajo na "tradicionalno" in neučinkovito kontracepcijo. Izkušnje zdravnikov kažejo, da je ženskam v Srbiji lažje prekiniti nosečnost kot pa redno in disciplinirano uporabljati kontracepcijska sredstva, prav tako pa pari niso deležni svetovanj o kontracepciji niti jim niso dostopna vsa kontracepcijska sredstva kot v drugih evropskih državah.

Splav v Srbiji ni tabu
Katarina Sedlecki z Republiškega centra za načrtovanje družine meni, da gospodarski dejavnik, težave z zagotavljanjem stale službe in to, da se vse več parov za otroke odloča vedno pozneje, niso glavni razlogi za visoko število splavov v Srbiji. Medtem ko se ženske v večini držav zahodne Evrope ob morebitni nenačrtovani nosečnosti odločijo, da je ne bodo prekinile, ne toliko zaradi boljšega standarda in pogojev življenja, temveč predvsem zaradi "psihološke cene" splava, je bil splav v Srbiji liberaliziran že daljnega leta 1969, ko je dobil močno družbeno podporo.

Visoka stopnja najstniških nosečnosti
Skrb vzbujajoč je tudi podatek o vedno pogostejših nosečnostih pri 16- in 17-letnicah. Srbija je po številu najstniških nosečnosti v samem svetovnem vrhu. Polovica najstniških nosečnosti, teh je vsako leto med šest in sedem tisoč, se konča s splavom. Medtem ko v Srbiji le 3,6 odstotka mladih parov uporablja kondome, se ta številka v drugih evropskih državah giblje med 62,5 in 97 odstotkov, kar kaže, da srbski najstniki ne vedo dovolj o zaščiti tako pred spolno prenosljivimi boleznimi kot pred nezaželeno nosečnostjo.

Na leto se na 1.000 deklet, starih med 15 in 19 let, zgodi najmanj 50 nosečnosti, ki ogrožajo ne le fizično (zaradi nekončanega telesnega razvoja), temveč predvsem psihološko zdravje teh mladih nosečnic ne glede na to, ali se odločijo za splav ali porod.

Podpis staršev pri mlajših od 16 let
V skladu z zakonodajo iz leta 1995 je dovoljenje staršev za splav potrebno le, ko je dekle mlajše od 16 let. Ženska, ki želi opraviti splav, mora podpisati, da je bila "operacija" izvedena na njeno zahtevo in da pozna vse morebitne posledice ter zaplete posega.

Spolna vzgoja - manj splavov?
Na Danskem so pred leti zmanjšali število splavov, ko so uvedli spolno vzgojo v šole. Na Danskem in Norveškem pa zaznavajo povečano rodnost od takrat, ko se je povečala uporaba kontracepcijskih tablet.

Povzeto po Blicu