Rdeči križ Slovenije (RKS) tradicionalno organizira mesec prve pomoči, ki se začne ob svetovnem dnevu prve pomoči, ta poteka drugo septembrsko soboto, konča pa se z mednarodnim dnevom oživljanja, ki je letos 16. oktobra. Letošnja osrednja tema je bila povezanost prve pomoči in športa – ne le z vidika športnih poškodb, ampak tudi vse pogostejših življenje ogrožajočih stanj.

V slovenskem reanimacijskem svetu in slovenskem združenju za urgentno medicino navajajo, da je srčni zastoj pri športnikih, čeprav je razmeroma redek (manj kot eden na 100.000 športnikov na leto), pogosto deležen velike medijske pozornosti.

"Nenadni srčni zastoj je lahko posledica različnih stanj, nekatera od njih so morda prirojena (prisotna ob rojstvu) ali pa so pridobljena s časom. Natančen razlog, zakaj neki športnik doživi srčni zastoj, medtem ko ga drugi ne, tudi če sodeluje v istem športu ali fizični aktivnosti, ni vedno jasen. Vendar so pogosti vzroki med drugim hipertrofična kardiomiopatija, prirojene anomalije koronarnih arterij in aritmogena kardiomiopatija," so navedli.

"Kar zadeva športe z najvišjo incidenco nenadnega srčnega zastoja, je treba opozoriti, da se dejansko tveganje lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so starost športnika, spol, genetska predispozicija in osnovna zdravstvena stanja," so dodali.

V Sloveniji je bila zelo odmevna nesreča perspektivnega mladega kolesarja Jakoba Omerzela, dvakratnega mladinskega državnega prvaka, ki je na dirki v Italiji hudo padel. Pri tem je po poročanju italijanskih medijev ob veliki ureznini na vratu doživel srčni zastoj. Pred prihodom reševalnih vozil naj bi mu prvo pomoč zagotovil zdravnik, ki je bil naključno med gledalci.

Najpogostejši srčni zastoji so se zgodili med tekom, ekipnimi športi in tenisom

Matej Jenko, specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine in član slovenskega reanimacijskega sveta, je za MMC pojasnil, da so imeli na kliničnem oddelku za interno intenzivno medicino UKC-ja Ljubljana od leta 2005 do 2020 120 srčnih zastojev, ki so se zgodili med fizično aktivnostjo. Najpogostejši srčni zastoji so se zgodili med tekom, ekipnimi športi in tenisom.

Zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah ureja pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. O tem, kako usposobljeni za oživljanje pa so v športnih kolektivih, so lani izvedli anketo med nogometnimi klubi.

"Na naša vprašanja je odgovorilo 45 nogometnih klubov. Večina klubov ima do 20 članov. Člani klubov so mladi, 62 odstotkov je starih med 11 in 20 let. Starejših članov, starih več kot 41 let, je slabih 9 odstotkov. Približno polovica klubov ima osebo, ki se je posebej naučila nuditi prvo pomoč, vključno s temeljnimi postopki oživljanja," pravi Jenko, ki je izrazil zadovoljstvo, da ima 80 odstotkov klubov, ki so odgovorili na vprašalnik, nameščen AED (avtomatski zunanji defibrilator).

"Dva izmed nameščenih AED-jev sta bila tudi uporabljena v primeru srčnega zastoja. Sodelujoči v anketi so opisali štiri dogodke, pri katerih je bilo potrebno oživljanje. V enem primeru so nenadno obolelega najprej oživljali člani kluba s pomočjo medicinskega dispečerja, ki je po telefonu dajal navodila. V preostalih dogodkih je bil prisoten nekdo, ki je že bil na tečaju. Prav tako so v nekaterih dogodkih uporabili AED. Opisani dogodki so se končali srečno. Veseli pa nas, da je še prostor za izboljšave. 75 odstotkov klubov še nikoli ni imelo organiziranega tečaja temeljnih postopkov oživljanja, si pa takega tečaja želijo," je poudaril.

Kot pravi, posebnega tečaja oživljanja za športne delavce v Sloveniji ni. Lani so v okviru svetovnega dneva oživljanja 2023 pripravili kratek, osvežitveni tečaj za športnike. Tečaja je bila deležna slovenska nogometna reprezentanca. Morda ga bodo z nekaj spremembami lahko v prihodnosti ponudili tudi drugim delavcem v športu, še pravi.

Kdo bo doživel srčni zastoj zunaj bolnišnice?

Slovenski reanimacijski svet navaja, da bo v Sloveniji glede na študije srčni zastoj doživelo od 70 do 85 ljudi na 100 000 prebivalcev, kar pomeni od 1400 do 1700 ljudi leto. Srčni zastoj zunaj bolnišnice je letno vzrok za približno 8,5 odstotka vseh smrti.

"Med umrlimi zaradi bolezni obtočil oz. srca in ožilja srčni zastoj predstavlja približno 40 odstotkov smrti. Bolezni obtočil pa so sicer glavni vzrok smrti med moškimi in drugi najpomembnejši vzrok med ženskami (za rakavimi boleznimi). Srčni zastoj bo verjetno doživel človek moškega spola (66 odstotkov), star 66 let. Najverjetneje se bo srčni zastoj zgodil doma (60–70 odstotkov). V polovici primerov bodo ob srčnem zastoju prisotni očividci. V Sloveniji (podatki se nanašajo na obdobje 2014–2019) bo oživljanje pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) začelo 60 odstotkov očividcev. Ta številka je glede na podatke v Evropi v zlati sredini. Zmagovalci so Norvežani in Čehi, pri katerih oživlja več kot 80 odstotkov očividcev. V Srbiji, Bosni in Romuniji oživlja manj kot 20 odstotkov očividcev," so navedli v reanimacijskem svetu.