Cilj novele zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi bila krepitev javnega zdravstva in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo. Predvideva spodbude, da bi v javnem zavodu opravili čim več dela, hkrati pa postavlja tudi nove pogoje za delo koncesionarjev.

Prejete pripombe sproti vključujejo v gradivo, pravi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Ne bomo pa odstopili od tega, da nekdo, ki opravlja neko zdravstveno dejavnost v javni zdravstveni mreži, isto dejavnost opravlja tudi samoplačniško," je poudarila.

Konkurenčno klavzulo poznajo tudi drugod po Evropi. A kot opozarja predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Miha Lukač, je v tujini ob tem predvidena tudi odškodnina. "Če delodajalec uveljavlja pravico do konkurenčne klavzule, je delavec upravičen tudi do neke odškodnine, ker se obveže, da popoldne ne bo iste dejavnosti izvajal drugje. Ta strošek ni točno določen, se uredi v pogodbi," je dejal za Radio Slovenija.

Sorodna novica Fides: Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je strel v prazno in pesek v oči državljanom

Namesto da bi bil v središču pacient in skrb za njegove potrebe, zakon regulira svobodno delo in prosti čas zdravnikov, dodaja Lukač. Ob tem opozarja, da se bo dostopnost do storitev še poslabšala, zato ministrstvo poziva, naj zakon umakne.

Ali se bodo napovedi odhodov zdravnikov iz javnih zavodov uresničile, oziroma v kolikšni meri, ne ve nihče. Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jelševar ni pretirano zaskrbljena. "Seveda pa ob pogoju, da ministrstvo za zdravje za določen čas do uveljavitve in še nekaj časa po uveljavitvi tega zakona zamrzne izvajanje dodatnih koncesij," je poudarila.

Na ministrstvo je pripombe naslovil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki med drugim meni, da predlagane spremembe zahtevajo nov zakon, saj uvajajo obsežne vsebinske spremembe na ključnih področjih zdravstvene dejavnosti.