"Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v letu 2022 nekoliko več, postali smo še malo starejši, bolj izobraženi in delovno aktivnejši. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili več bolniško odsotni in se posluževali več pomoči na domu. Ponovno smo zaznali zmanjšan vpliv alkohola na naše zdravje. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali," so ob objavi podatkov pod skupnim naslovom Zdravje v občini 2024 povzeli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med kazalnike, ki kažejo na izboljšanje zdravja, spadajo kazalniki glede telesne pripravljenosti in čezmerne prehranjenosti otrok. Podatki kažejo, da je 89 občin izboljšalo kazalnik telesnega fitnesa otrok. Kazalnik deleža čezmerne prehranjenosti šolskih otrok se je izboljšal v veliki večini občin, in sicer v 196 občinah, tako da se je skupna vrednost kazalnika na ravni Slovenije izboljšala za 13 odstotkov.

Tako je bilo lani že 73 občin boljših od slovenskega povprečja, leto pred tem je bilo takih 65 občin. Ob tem se je krivulja čezmerne prehranjenosti otrok po dveh letih ponovno obrnila navzdol, so poudarili na NIJZ-ju.

Optimizem tudi pri drugih kazalcih

Podatki kažejo tudi na povečano varnost v cestnem prometu. Že osmo leto zapored se zmanjšuje stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah, prav tako se je nekoliko zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Enako ugodno se zmanjšujejo tudi bolezni, ki jih neposredno pripisujejo alkoholu.

Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih. Zaznavajo tudi nekaj manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih in srčnih kapi, manj je bilo zlomov kolka pri starejših osebah, nekoliko se je zmanjšalo tudi število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni.

V letu 2022 se je, po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih, zmanjšala umrljivosti prebivalcev, prikazana po občinah stalnega bivališča. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, tako pri zmanjšani umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov, so poudarili na NIJZ-ju.

Ob tem so poudarili, da kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke leta 2022, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2020. Stopnje novih primerov raka so v letu 2022 nekoliko padle, predvsem na račun raka želodca ter raka debelega črevesa in danke. Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se skoraj ni spremenila.

Naraščanje bolniških odsotnosti

Na drugi strani nekateri kazalniki kažejo na slabše zdravje. Med drugim NIJZ v devetletnem trendu opaža stalno naraščanje bolniške odsotnosti, ki je v letu 2022 ponovno narasla za skoraj 12 odstotkov. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko so prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 22 dni.

Bolniška odsotnost je bila v letu 2022 v 134 občinah nad slovenskim povprečjem, pri čemer se je stanje poslabšalo v kar 175 občinah. Za primerjavo, v letu 2021 je bila bolniška odsotnost nad slovenskim povprečjem v 127 občinah.

Za 5,4 odstotka se je povečalo število prejemnikov pomoči na domu. Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so v letu 2022 ponovno zaznali rahel porast, in sicer za 0,3 odstotka.

Vsebine projekta Zdravje v občini že deveto leto zapored nastajajo pod okriljem strokovnjakov NIJZ-ja. Pripravljajo jih z namenom krepitve zdravja, preprečevanja bolezni in s tem zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih ter omogočanja boljše dosegljivosti podatkov. Osrednja tema letošnje objave je sicer zdrava skupnost; med drugim so ugotavljali, katere značilnosti občin lahko prispevajo k izboljšanju zdravja prebivalcev.