Z zaostrovanjem in podaljševanjem ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, ki močno posegajo v vsakdanja življenja, se med prebivalstvom povečujeta tudi strah in utesnjenost. Povečujejo se socialne, materialne in čustvene stiske. V društvu Abstinent opažajo, da številni ljudje v stiski uteho vse pogosteje iščejo v alkoholu. "V času epidemije covida-19 je čezmernega pitja alkohola še več. Tisti, ki so k temu nagnjeni, pogosteje segajo po steklenici. Posledično je več stisk, nasilja, strahu, ogroženih družin … še posebej trpijo otroci," opozarja predsednik društva Štefan Lepoša.

Z omejevanjem javnega življenja in gibanja in zapiranjem velikega dela storitev so se življenja prebivalcev v veliki meri preselila med štiri stene domov. To po besedah Lepoše močno vpliva na družine alkoholikov. "Cel kup zgodb je zamolčanih, svojci trpijo, so nemočni in brez vsakršne pomoči. Druženje je omejeno na člane ožje družine oziroma gospodinjstva, gibanje pa omejeno, kar pomeni, da se ljudje ne morejo umakniti," opozarja Lepoša. Ob tem poudarja, da alkoholik nima izbire, ampak mora piti: "Tisti, ki so cele dneve sedeli v bifejih, zdaj pijejo doma."

Alkoholika po navedbah Lepoše do zdravljenja sicer skoraj vedno pripelje pritisk. Največkrat so to težave v službi, z zdravjem ali, kar je najpogosteje, v partnerski zvezi oziroma družini. "Za zdravljenje se alkoholiki največkrat odločijo, ko nastane resna grožnja, da jih bo zapustil partner. A v času ukrepov je tudi to oteženo," je dejal Lepoša.

Pot v odvisnost

V Sloveniji je pitje alkohola družbeno sprejemljivo, hkrati pa tudi stigmatizirano. "V družbi pijemo praktično vsi ‒ do trenutka, ko ima nekdo težave. Nato ga izvržemo," je dejal Lepoša. Alkohol sicer uživa širok spekter ljudi, s tem pa se pojavljajo različni vzorci pitja. Tako se lestvica vzorcev pitja razteza od abstinence na eni in odvisnosti od alkohola na drugi strani. Vmes je manj tvegano, tvegano in bolj tvegano pitje. "Za zdrave odrasle moške je čezmerno pitje vse, kar je nad dvema mericama alkohola dnevno, pri ženskah pa zadostuje že ena merica," je pojasnil Lepoša. Ena merica sicer predstavlja 10 gramov čistega alkohola oziroma prevedeno ‒ deciliter vina, 2,5 decilitra piva ali 0,3 decilitra žganja.

"Temeljni problem, ki ga opažamo med epidemijo, je, da se ljudje pomikajo po lestvici od tveganega pitja proti odvisnosti," je poudaril Lepoša. Po podatkih NIJZ-ja je bilo v letu 2019 med prebivalci, starimi od 25 do 64 let, 43 odstotkov takšnih, ki pijejo visoko tvegano. "Kjer je odvisnost, je potrebno zdravljenje. A če bomo delali samo z odvisniki, težav, ki pripeljejo do tega, ne bomo rešili," je opozoril Lepoša in poudaril, da je treba več pozornosti usmeriti v tisti del populacije, ki kaže znake tveganega pitja. Pri tem je kot primer dobre prakse izpostavil projekt SOPA, ki se osredotoča na zmanjšanje čezmernega pitja pri odraslih prebivalcih Slovenije ter preprečevanje negativnih posledic, ki jih ima tvegano in škodljivo pitje alkohola za posameznika ali njegove svojce.

"Ne zmoremo več"

Kot pojasnjujejo na društvu Abstinent, se nanje sicer praviloma obračajo svojci in ne osebe, ki imajo težave s čezmernim pitjem alkohola. "Ne zmoremo več. To so v zadnjih mesecih najpogostejše besede svojcev ljudi, ki so odvisni od alkohola," je dejal Lepoša in poudaril, da so letos v društvu zaznali skokovit porast ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Poleg individualne svetovalnice in delavnic za otroke iz alkoholičnih družin, velik delež aktivnosti društva zavzema skupinsko svetovanje za svojce alkoholikov. "V društvu smo za formiranje ene skupine, ki jo sestavlja približno 12 ljudi, praviloma potrebovali nekaj mesecev. Skupno se je nabralo štiri do pet takšnih skupin svojcev na leto," je razložil predsednik društva. Letos se je samo med razglasitvijo prve epidemije zbralo ljudi za dve novi skupini, v drugem valu pa še za dve.

Videoklic ne more nadomestiti osebnega stika

V društvu Abstinent kljub epidemiji niso ustavili svojega delovanja. “Čas, v katerem živimo, nam prinaša vsak dan nove izzive, saj se dogajanje spreminja in je vsak dan nekaj novega. Kar danes velja, jutri ne, vsi postajamo že raztreseni, negotovi, nezaupljivi do informacij, javnosti, kar vsakega posebej še dodatno utesnjuje. Vsi skupaj v skupini imamo res veliko srečo, da tako delujemo, da se dobivamo zdaj na ZOOM-u in smo še vedno povezani," je o opori, ki jo najde v programu društva, zapisala ena od članic.

V prvem valu so skupinsko delo preusmerili v delo po spletu prek ZOOM-a, individualno delo s člani pa so, ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, kolikor je bilo mogoče, nadaljevali na štiri oči. Ob tem Lepoša poudarja, da digitalne rešitve ne morejo nadomestiti osebnega stika. "Ljudje sporočajo, da potrebujejo stik, želijo priti k nam. Na ta način bolj občutijo in se zavedo tega, da je socialnemu delavcu mar zanje, da jim hoče pomagati. ZOOM je samo začasna rešitev," je prepričan.

V skrbi za zdravje pozabljamo na ostale bolezni

Po opažanjih Štefana Lepoše so se v zvezi z alkoholizmom med epidemijo povečali dejavniki tveganja, manj pa je varovalnih dejavnikov. "Verjamem, da je novi koronavirus problem, a zavedati se moramo, da se z omejevanjem zdravniške dejavnosti in socialnih služb kopičijo težave drugje. Bojim se, da smo se v teh časih malo preveč zaprli. V skrbi za zdravje pozabljamo, da je tudi zasvojenost z alkoholom bolezen," je opozoril predsednik društva Abstinent.

V teh časih skušajo v društvu nuditi čim bolj celovito informiranje in podporo ljudem, ki so posredno ali neposredno na udaru alkoholizma. "Vrata imamo odprta, skušamo čim bolj informirati. Naš slogan je: vedno je rešitev, vedno se da pomagati," je dejal Lepoša, ki sicer pričakuje, da se bodo negativne posledice trenutnega stanja sčasoma stopnjevale in postajale vse izrazitejše.

O tem, kako koronakriza vpliva na uživanje alkohola in alkoholizem, se je v oddaji Studio ob 17h na Radiju Slovenija s predstojnico Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola Mirjano Radovanović, psihologinjo iz CSD-ja Pomurje Anjo Andrejč in vodjo projekta SOPA Tadejo Hočevar pogovarjala novinarka Darja Groznik. Vabljeni k poslušanju.