Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata je namreč delegate konference seznanil z dejstvom, da vladna pogajalska skupina v dveh mesecih po zamrznitvi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni ponudila še nobenih sprejemljivih rešitev za realizacijo podpisanega sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih dejavnosti, po katerem bi se stavka reaktivirala s 6. februarjem.

Delegati so zato sprejeli sklep, s katerim zahtevajo uresničenje stavkovnega sporazuma, ki je bil podpisan lani decembra. Če tega vladna stran ne bo izpolnila, bodo stavko ponovno aktivirali 6. marca. Zahtevajo tudi "vzpostavitev takih delovnih pogojev, ki bodo zdravnikom omogočili varnost in dostojanstvo pri opravljanju svojega dela". Obenem pa so navedli, da je zdravniku treba zagotoviti svobodo dela in prosto izbiro o tem, ali bo zaposlen pri enem ali več delodajalcih.

Veliko zavez v sporazumu
Sporazum sta na začetku decembra podpisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Takrat so se dogovorili za uveljavitev standardov in normativov ter nagrad za zdravnike, ki te normative presegajo. Prav tako so se dogovorili o tem, da bo vlada pripravila spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva možnost napredovanja višje od 57. plačnega razreda.

V sporazumu so se med drugim dogovorili o nadaljnjih pogajanjih za spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike, s katero bi med drugim izboljšali status mladih zdravnikov, specialistov in specializantov.

Ministrica za zdravje je po podpisu poudarila, da je sporazum namenjen zlasti skrajševanju čakalnih dob ter nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela. A je ta dogovor, ki je vreden okoli 55 milijonov evrov, povzročil težave vlade pri pogajanju s preostalimi sindikati javnega sektorja in pravi vihar v koaliciji. Sporazum so nato vendarle potrdili na vladi, a le z glasovi SMC-ja.