Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in na vrtu, zlasti do nadmorske višine 600 metrov jih je lahko veliko. Prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, takoj ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov, nevarnost okužbe pa včasih traja od februarja do novembra, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Letos so na NIJZ-ju že prejeli eno prijavo okužbe s klopnim meningoencefalitisom (KME) in 128 prijav okužbe z lymsko boreliozo, so pojasnili za STA. Lani so glede na preliminarne podatke imeli 126 primerov KME (predlani 62) in 3994 borelioze (2923).

Vbod klopa pri človeku ne povzroči bolečine, saj ima klopova slina anestetičen učinek, zato vbodi pogosto ostajajo neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa ali povzročiteljem lymske borelioze, lahko med sesanjem krvi na človeka prenese povzročitelja bolezni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Tisti ljudje, ki so bili v preteklosti že okuženi z virusom KME, so pred boleznijo zaščiteni.

KME je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, tudi ohromelost, približno eden oz. dva odstotka odraslih pa lahko zaradi nje celo umre. Med prijavljenimi primeri s KME-jem so lani v bolnišnicah zdravili 119 ljudi, v letu 2021 pa so imeli 48 primerov. Zaradi lymske borelioze je bilo lani hospitaliziranih 142 bolnikov, leto poprej 96, so za STA sporočili z NIJZ-ja.

Pred KME-jem učinkovito ščiti cepljenje

Pred KME-jem se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci, ga na NIJZ-ju priporočajo vsem starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Slovenija namreč spada med endemska območja in se glede na pogostost KME-ja uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so razširjeni po vsej Sloveniji.

Priporočljivo je cepljenje s prvima dvema odmerkoma opraviti v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 oziroma devet do 12 mesecev, kar je odvisno od vrste cepiva, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri, pozneje pa na pet let.

V Sloveniji je od leta 2019 v program cepljenja uvedeno cepljenje proti KME-ju za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. V letu 2021 so opravili 115.427 cepljenj proti KME-ju, 29.490 ljudi je po podatkih NIJZ-ja prejelo prvi odmerek. Letos je na voljo od 121.000 do 156.000 odmerkov cepiva proti KME-ju. Cepljenje proti KME-ju se je letos že začelo.

Poleg cepljenja pomembna tudi zaščita z oblačili in repelenti

Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Na NIJZ-ju svetujejo, da ob odhodih v naravo nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, da uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, ter da se ob vrnitvi iz narave temeljito pregledamo in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.

Mesto ugriza je treba opazovati več tednov. Če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.