Lani sta za klopnim meningoencefalitisom (KME) zbolela 102 človeka, kar je občutno manj kot leto poprej, ko so v Sloveniji zaznali 309 primerov. Kot opozarja stroka, je nihanje števila obolelih normalno, zelo skrb vzbujajoča pa je zelo nizka precepljenost, sploh ker Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo.

"Pojavnost KME-ja pravzaprav iz leta v leto niha, v letu 2013 je bilo obolelih veliko, 309, lani pa veliko manj, po preliminarnih podatkih 102. V povprečju imamo na leto okoli 250 obolelih s KME-jem. Zakaj je bilo lani manj obolelih? Vzroki so različni: lansko poletje je bilo precej deževno, kar je verjetno razlog, da so se ljudje manj gibali v naravi," je na današnji tiskovni konferenci pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Največ obolelih v zadnjih 10 letih je bilo leta 2006, ko je bilo 373 prijavljenih, najmanj pa lani, ko so zaznali 102 primera. Največkrat je bolezen posledica vboda okuženega klopa, okužimo pa se lahko tudi s pitjem neobdelanega mleka okužene živali.

Kot je še opozorila Vitkova, ima Slovenija kljub različnim prizadevanjem za dvig precepljenosti zelo nizko precepljenost. Po podatkih raziskave izpred nekaj let je bilo ugotovljeno, da je bilo vsaj z enim odmerkom cepiva cepljenih 12 odstotkov prebivalcev, ocene na podlagi rednih poročil o
vsakoletnem cepljenju pa kažejo, da se redno cepi le od 7 do 8 odstotkov Slovencev, kar je zelo malo. "Cepljenje je edini učinkovit ukrep za preprečevanje KME-ja. Seveda se moramo zavarovati pred vbodi klopov, kar nas obvaruje tudi pred drugimi možnimi boleznimi, toda vsi ti ukrepi so bistveno manj učinkoviti kot cepljenje," je poudarila Grgič Vitkova.

Zdravila, ki bi neposredno delovalo na virus, ni. "Imamo samo možnost, da bolnikom lajšamo težave," je še poudaril prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC, in pojasnil, da je izhod bolezni praviloma boljši pri otrocih kot odraslih. "Čim starejši si, tem slabše je. Na žalost zdravila nimamo in na obzorju ni ničesar, da bi lahko rekli, da se bo mogoče čez pet let dalo kaj narediti."

Kot je pojasnil Strle, okoli en odstotek obolelih umre zaradi bolezni, pri petih odstotkih pride do trajnih ohromitev, pri dobri tretjini pa pride do postencefalističnega sindroma: slabo se počutijo, ne morejo se zbrati, včasih se tresejo, imajo težave s sluhom, utrujeni so, to pa lahko traja več mesecev, v nekaterih primerih pa je dosmrtno. Dobra tretjina jih po bolezni živi normalno in brez posledic.

"Okužbo z virusom KME-ja lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološko diagnostiko, kajti simptomi in klinični znaki običajno niso dovolj značilni, prav tako tudi dodatni klinični laboratorijski rezultati včasih ne zadovoljujejo," pravi prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologije Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Slovenija je visoko endemsko področje tudi za lymsko boreliozo, ki jo prav tako prenašajo klopi in za katero vsako leto zboli več tisoč ljudi.

Strokovnjaki z inštituta so naredili petletno raziskavo in ugotovili, da je v povprečju v Sloveniji okuženih manj kot en odstotek klopov. "Vendar se moramo zavedati, da je vsak prenos okuženega klopa po vbodu na človeka običajno zelo efektiven, običajno zelo hiter in najverjetneje več kot 90-odstoten. Podatki kažejo, da je tam, kjer je okuženost klopov višja, višja tudi stopnja pogostosti okužbe," je še dejala Župančeva. Ob tem je poudarila, da pri klopih ni pomembna temperatura, temveč je izjemno pomembna tudi vlaga. "V predelih, kjer je visoka temperatura in nizka vlaga, klopi niso dejavni. Našli jih boste, a zelo zelo redko. Področji Obale in Prekmurja sta, tako kot je pokazala naša raziskava, veliko manj ogroženi, saj je tam manj klopov." Ob tem je še posebej poudarila, da je raziskava pokazala še, da se večina obolelih z virusom okuži v neposredni bližini doma.

Potek bolezni
Po vbodu okuženega klopa lahko mineta od 2 do 28 dni, največkrat pa od 7 do 14 dni, ko se pojavijo vročina, slabo počutje, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Kot je dejal Strle, se potem pogosto stanje bolnika za nekaj dni izboljša, potem pa znova izbruhnejo v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, slabost, pogosto pa se pojavijo še znaki prizadetosti možganovine. "Največkrat ljudje opazijo, da se jim tresejo roke in prsti, kar je lahko zelo moteče, prihaja do težav s hranjenjem, trese se jim jezik. Včasih postanejo zaspani, ne morejo se zbrati, včasih se pojavijo krči."

Vročinska bolezen s hudim stanjem praviloma traja kakšen teden ali 14 dni, pri odraslih praviloma malo dlje kot pri otrocih, potem pa se stanje izboljša. "Pri nekaterih bolnikih pa pride tudi do prizadetosti hrbtenjače, kar se pokaže z ohromitvami. Pri otrocih pride do njih zelo redko, z naraščanjem starosti pa se povečujejo možnosti zanje. Ohromi pa lahko pravzaprav kar koli: lahko roka, lahko noga, največkrat je prizadet ramenski ali kolčni obroč. Praviloma te ohromitve niso simetrične, razen v primerih hude prizadetosti. Najhuje je, kadar so prizadete dihalne mišice, kar pomeni, da je treba ljudi umetno predihavati. Težava je tudi ta, da se težke ohromitve praviloma ne popravijo in taki ljudje ostanejo invalidi," je še dejal predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC.

Okužba z virusom prek kozjega mleka
Virus KME-ja je zelo obstojen pri različnih pH-vrednostih, kužen pa lahko ostane tudi v določenih telesnih tekočinah, kot je mleko. "Ljudje se z virusom KME-ja po navadi okužijo prek vboda okuženega klopa. Kljub temu pa se dogajajo tudi drugačni načini okužbe, in sicer z zaužitjem okuženega mleka domačih živali, najpogosteje koz, ovac, lahko tudi krav, in sicer z zaužitjem toplotno neobdelanega ali nepasteriziranega mleka," je pojasnila Župevčeva. V Sloveniji so pred tremi leti odkrili prvi izbruh bolezni prek mleka. Štiri osebe so se okužile z virusom s pitjem okuženega kozjega mleka. Tri osebe med njimi so zbolele, četrta, ki je bila cepljena, pa ni zbolela.

Shema cepljenja
Kot poudarjajo strokovnjaki, je najučinkovitejši način v boju proti bolezni cepljenje. Za osnovno cepljenje proti KME-ju so potrebni trije odmerki cepiva. Najbolj priporočljivo je, da osebe dva odmerka prejmejo pred dejavnostjo klopov, nekje februarja, marca ali aprila, da se vzpostavi zaščita pred klopi, tretji odmerek pa potem nekje 6-12 mesecev pozneje. Potem so potrebni poživitveni odmerki: prvi je priporočljiv tri leta po osnovnem cepljenju, naslednji poživitveni odmerki pa na pet let. Izjema so starejši, kjer so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta, je še svetovala Grgič Vitkova. Z različnimi ukrepi so odstotek precepljenosti dvignili v sosednji Avstriji. "V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so v preteklosti na primer z odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6 odstotkov leta 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih. Posledično se je močno znižalo število zbolelih."