Zdravniki so lani lymsko boreliozo odkrili pri 3.741 ljudeh, klopni meningoencefalitis pa pri 62 bolnikih, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

To je sicer najmanj v zadnjih desetih letih, a pred novo sezono klopov strokovnjaki opozarjajo, da pri nas še vedno velja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji klopnih bolezni.

"Treba je poudariti, da manjše število obolelih v zadnjih dveh letih ne pomeni, da se obolevnost dolgoročno zmanjšuje. Podatki kažejo, da je Slovenija med državami z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom," so opozorili za MMC.

(Pre)drago cepljenje
Strokovnjaki poudarjajo, da je najučinkovitejša zaščita cepljenje, a ocene na podlagi rednih poročil o vsakoletnem cepljenju kažejo, da se redno cepi le od 7 do 8 odstotkov Slovencev, kar je zelo malo.

Marsikdo si premisli zaradi visokih stroškov. Za celovito zaščito so potrebni trije odmerki cepiva, posamezni odmerek pa stane približno 30 evrov - za zaščito štiričlanske družine je tako treba seči precej globoko v žep. Strokovnjaki zato že vrsto let navajajo argumente, da bi država cepljenje subvencionirala.

V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni kot pri nas, jim je z zelo odmevno promocijo uspelo zvišati delež cepljenih s šest odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število obolelih, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Prosili smo jih, ali lahko orišejo dozdajšnja prizadevanja za državno subvencioniranje in kako so pristojni utemeljevali, zakaj tega predloga ne podpirajo.

Najprej premalo raziskav ...
Pojasnili so, da je inštitut že leta 2004 pripravil Predlog za financiranje programa cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za šolske otroke, ki odhajajo na šolske dejavnosti v naravna žarišča bolezni.

"Ker gre za relativno drago cepivo in je za zaščito potrebnih več odmerkov cepiva - trije odmerki za osnovno cepljenje, prvi poživitveni odmerek čez tri leta, naslednji poživitveni odmerki pa na pet let -, je bilo mnenje nekaterih strokovnjakov, da so pred širitvijo potrebne raziskave stroškovne učinkovitosti takega programa, ki pa niso bile opravljene," so razložili.

... nato gneča s cepljenji ...
Tudi pri predlogu Programa za leto 2008 je inštitut poskusil s širitvijo programa cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu.

"Ker pa se je v tistem letu načrtovalo več novosti: dodatni odmerek proti oslovskemu kašlju, širitev cepljenja proti gripi na stroške ZZZS-ja, cepljenje proti HPV-ju, je bilo finančno breme takrat preveliko," so pojasnili.

... še letos pa nov poskus
Vendar ne nameravajo vreči puške v koruzo. Za MMC so potrdili, da trenutno pripravljajo nov predlog za širitev programa cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za zdravstveni svet na ministrstvu za zdravje, ki odloča o uvedbi novih cepljenj.

Zdravstveni svet je namreč najvišji usklajevalni organ in najvišji posvetovalni organ ministra, pristojnega za zdravje na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Oblikuje predloge vsebin zdravstvenih programov s stališča njihove izvedljivosti, dostopnosti, enakomernega razvoja vseh strok in finančnega učinka zdravstvenih tehnologij, v skladu s potrebami prebivalstva na nacionalni ravni.

"Po natančni analizi podatkov epidemiološkega spremljanja bolezni v zadnjih letih se je izkazalo, da največ obolevajo starejši, tudi potek bolezni je pri njih najhujši, bo nov predlog vključeval tudi cepljenje odraslih, dokončno pa moramo uskladiti še mnenje glede najprimernejše starostne skupine za cepljenje," so nam dejali na NIJZ-ju. Predlog bodo zdravstvenemu svetu predvidoma posredovali še letos, so dodali.

Previdnost pri primerjanju stroškov zdravljenja in stroškov cepljenja
Na svojih spletnih straneh opisujejo tudi primer bolnika, ki je pred nekaj leti za klopnim meningoencefalisom zbolel po vbodu klopa na domačem vrtu. Zaradi posledic bolezni je kar 110 dni preživel v intenzivni negi v kliničnem centru, osem mesecev na invalidskem vozičku, potrebnih je bilo kar pet mesecev rehabilitacije, da je lahko ponovno shodil. Bolezen tako lahko predstavlja zares visoke stroške za zdravstveno blagajno, kljub vsemu pa je potrebna previdnost pri primerjanju stroškov zdravljenja in stroškov cepljenja.

"Uvedba cepljenja v vsakem primeru predstavlja zelo velik strošek za ZZZS. Stroški zdravljenja posameznika so res veliko višji, kot je strošek cepljenja za posameznika, žal pa za cepljenje ni mogoče izbrati le tistih, ki bodo zboleli, pač pa moramo cepljenje ponuditi vsem. Ob uvedbi je treba cepljenje omogočiti najmanj eni rojstni kohorti letno, kar je približno 20.000 ljudi," so opozorili.

Cene odmerka se po državi malenkost razlikujejo
V Sloveniji je cepljenje obvezno le za ljudi, ki so pri svojem delu ali praktičnem pouku izpostavljene okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa, priporočljivo pa za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo dejavnosti na endemskem območju.

Samoplačniški odmerek cepiva v ambulantah NIJZ-ja stane 34 evrov za odraslega in 32 evrov za otroka, cepiti pa se je mogoče tudi v zdravstvenih domovih in zavodih za zdravstveno varstvo po vsej državi.

Se pa cene med posamezni cepitelji razlikujejo - po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki so jih zbrali leta 2013, so se cene odmerka cepiva gibale med 27 in 35 evri. Najcenejši odmerek je bil takrat v Zdravstvenem domu Trebnje, največ pa je bilo treba zanj odšteti v koprskem in mariborskem zdravstvenem domu ter v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica.

Repelenti in čimprejšnja odstranitev klopa
Klopni menigoencefalitis je sicer resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino.

Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti.

Pri od 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Ni pa cepiva proti lymski boreliozi, ki je v Sloveniji daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zdravljenje z antibiotiki je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno je sicer pri zastaranih oblikah bolezni, a te so redke.

Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi pa se lahko pojavi tudi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo, zato je treba biti pri tem dosleden, pa na srce polagajo strokovnjaki.