To se že začenja, saj ga je smiselno opraviti vsako leto še pred začetkom zime in obdobjem kroženja virusov, gripa pa je nevarna zaradi možnosti pojava epidemij in resnih zapletov, kot so virusne in bakterijske pljučnice, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko ter bolečinami v mišicah in sklepih. A pri ogroženih skupinah - kronični bolniki, starejši, majhni otroci, nosečnice - lahko gripa poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo, zato je zanje cepljenje še posebej priporočljivo. Enako velja za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pa lahko prenesejo okužbo na druge osebe - npr. zdravstveni delavci in druge nujne službe.

Cepljenje je koristno, saj ščiti pred okužbo in zapleti, ki spremljajo gripo, pri najbolj ogroženih skupinah pa zmanjšuje tudi tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov, pravijo na inštitutu, kjer sicer priznavajo, da je uspešnost cepljenja pri nekaterih skupinah nižja.

Odvisna je namreč predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletnih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50-90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, ter prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30-70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih.

Le blagi stranki učinki
Virusi gripe se sicer stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo, poudarjajo na NIJZ-ju.

"Sestava cepiva proti gripi za sezono 2014/15 tako kot vsako leto vključuje tri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v prihajajoči sezoni - to so antigeni, podobni sevom: A/California/7/2009 (H1N1) (pandemski sev), A/Texas/50/2012 (H3N2) in B/ Massachusetts/2/2012," so zapisali.

Cepiti pa se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, saj se zaščita vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, nato pa postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepiti pa se ne smejo osebe, ki so že imele resno alergično reakcijo na cepivo ali katero koli snov, ki je lahko vsebovana v cepivu.

Prijave neželenih učinkov po cepljenju so sicer v Sloveniji redke. V letih od 2007 do 2011 je bilo v Sloveniji razdeljenih od 130.000 do 200.000 odmerkov cepiva proti gripi letno, ki jih je spremljalo od šest do 23 prijav neželenih učinkov. Večinoma je šlo za lokalne reakcije na mestu cepljenja (rdečina, bolečina, oteklina) ter v posameznih primerih tudi povišana telesna temperatura, slabost, utrujenost in glavobol. Vsi ti neželeni učinki so bili blagi in so minili brez posledic, zagotavljajo na inštitutu.

Cena: 7 ali 12 evrov
Osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, sladkorno bolezen, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, starejši in nosečnice sodijo v skupine, za katere stroške cepiva krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato te osebe plačajo le storitev cepljenja, za katero je dogovorjena cena sedem evrov. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.

Za cepljenje pa se lahko odloči vsak, v primeru samoplačnikov pa je cena pet evrov viša, torej je treba zanj odšteti 12 evrov.

Hkrati s cepljenjem proti gripi pa je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam - namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe ter bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.

Precepljenost proti gripi v Sloveniji je nizka
Svetovna zdravstvena organizacija gripo prepoznava kot pomembno javnozdravstveno težavo, zato je evropskim državam članicam že pred leti postavila cilj - doseči vsaj 75 odstotno precepljenost rizične populacije (starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji).

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka - prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih okoli 88.000 ljudi, od tega 50.600 starejših od 65 let. V primerjavi z drugimi državami EU-ja je precepljenost starejših proti gripi v Sloveniji tako med najnižjimi.

T. H.

Kje vse se lahko cepimo?