Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v letu 2017 v Sloveniji prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe z virusom HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo na NIJZ prijavljenih 33 primerov novih diagnoz. Od tega jih je bilo 23 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

Na NIJZ-ju navajajo, da je padec števila novih diagnoz predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjega zdravljenja ljudi, pri katerih odkrijejo okužbo.

Pravočasno testiranje ključno za učinkovitejše zdravljenje
Če okužbo s HIV-om odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje, zato je pravočasno testiranje ključno za znižanje tveganja za zgodnejši razvoj aidsa in smrti.

Testiranje je v Sloveniji dostopno, saj so na voljo številne možnosti. Najenostavnejše je zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki za pacienta in zdravnika tudi ne pomeni dodatnih stroškov. Vendar ga kljub temu tako bolniki kot zdravniki ne izkoriščajo pogosto, kar je velika škoda, saj je to najenostavnejši način testiranja, ki bi lahko obenem tudi pomembno vplival na normalizacijo in destigmatizacijo testiranja na HIV, so zapisali v nacionalni komisiji za aids na ministrstvu za zdravje.

Okužbo s HIV-om pa še vedno spremljata stigma in diskriminacija, zaradi katerih izgubljamo priložnosti za uspešno zdravljenje, saj se ljudje bojijo testirati, obenem pa ima to tudi izjemno negativne socialne in psihološke posledice na življenja oseb, ki živijo s tem virusom, poudarjajo nevladne organizacije.

Diskriminacija oseb s HIV-om zakonsko prepovedana in etično sporna
Diskriminacija oseb z virusom HIV v zdravstvu ni redka, predvsem pri dostopu do zobozdravstvenih storitev, opažajo v društvu Legebitra. Kaže se na več načinov, kot so zavračanje obravnave, neenakopravna obravnava, kršitve varstva osebnih podatkov ali nadlegovanje, je naštel Mitja Ćosić iz Legebitre. "Če se nekaterim zdravstvenim delavcem diskriminacija oseb s HIV-om že ne zdi etično sporna, pa bi se morali zavedati, da je zakonsko prepovedana," je poudaril.

Pri diskriminiranju se po Ćosićevih navedbah zdravstveni delavci izgovarjajo na interna navodila za obravnavo bolnikov z nalezljivimi boleznimi, ki so zastarela in ne upoštevajo napredka na področju zdravljenja. V Sloveniji v treh desetletjih ni bilo niti enega primera okužbe zdravstvenega delavca na delovnem mestu.

Statusa ni treba razkrivati
Osebam z virusom HIV njihovega statusa sicer nikjer ni treba razkrivati, je pa samodejno razkrit v zdravstvu, kjer bolniki pričakujejo največ zaupanja. Če doživijo diskriminacijo, se zaradi slabe izkušnje ne vrnejo več v ustanovo, kjer so bili diskriminirani. To pa pomeni, da do določenih zdravstvenih storitev ne dostopajo več, kar se nato odraža v njihovem slabšem zdravstvenem stanju. Diskriminacija vpliva tudi na slabše duševno zdravje in s tem na splošno kakovost življenja, še opozarja Ćosić.

Če ljudje, ki živijo s HIV-om, v zdravstvenih ustanovah doživijo diskriminacijo, se po pomoč in nasvete pri prijavi kršitve pacientovih pravic lahko obrnejo na društvo Legebitra, kjer ponujajo tudi možnost brezplačnega pravnega svetovanja. Vsak ponedeljek v društvu ponujajo še brezplačno in zaupno testiranje za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, in transosebe.