V Sloveniji ženske ne potrebujejo posebne napotnice, da lahko obiščejo svojega primarnega ginekologa. Takšna ureditev je po mnenju specialistke ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Ljubljana Mojce Grebenc zaslužna za to, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje. Drugo področje, na katerem je Slovenija odlična, je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je v Sloveniji že desetletja uzakonjena, je poudarila. Slovenija pa je tudi zelo uspešna na področju odkrivanja raka na materničnem vratu.

Kot problematično pa je izpostavila dejstvo, da približno 230.000 žensk ostaja brez opredelitve pri izbranem ginekologu. "Termin izbrani ginekolog je včasih pomenil, da si je ženska lahko izbrala poljubnega ginekologa, danes pa je to postal boj za prosto mesto. Ženske so pogosto primorane, da si ginekologa izberejo v čisto drugem kraju ali celo na drugem koncu Slovenije," je poudarila na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije.

Težava je tudi starostna struktura v primarni ginekologiji, meni Grebenc. Po najbolj črnem scenariju bi lahko čez pet let zaradi upokojitev brez ginekologa ostalo še dodatnih 200.000 žensk. Za specializacijo iz ginekologije je sicer večje zanimanje, kot je razpisanih mest, ni pa potem zanimanja za zaposlitev na primarnem nivoju, je zatrdila.

Pomanjkanje kadra se odraža v začasnem zapiranju ambulant, ki bi lahko postalo trajno, medtem opozarja predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje Jakob Koren. "Obseg dela se je zmanjšal za od 10 do 20 odstotkov, in to zgolj zato, ker nimamo dovolj zdravnikov, da bi lahko pokrili vse ambulante," je dejal. Zaradi razporejanja enega zdravnika na več delovišč hkrati delo poteka počasneje, saj le tako lahko zagotovijo ustrezno varnost in kakovost obravnave, je še dodal.

Ginekologinja Renata Završnik Mihič, ki je koncesionarka v Mariboru, je na novinarski konferenci pojasnila, da ima trenutno v ambulanti opredeljenih kar 6741 žensk. "Najbolj nas seveda pesti to, da so naše ženske glede na glavarinski količnik slabo ovrednotene in se ti glavarinski količniki že od leta 1993, ko so bili postavljeni in katerih metodologija ni znana, pravzaprav niso spreminjali," je zatrdila.

Se je pa po navedbah Završnik Mihič močno spremenila starostna struktura žensk, ki potrebujejo ginekološke storitve. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako letos pri ginekologih opredeljenih že več kot 314.000 žensk, starih med 40 in 64 let, ki so delovno aktivne in skrbijo za svoje zdravje.

Sogovorniki vidijo rešitve v boljših pogojih dela z manj administrativnimi obremenitvami, kar bi prineslo tudi več časa za pacientke. Spremeniti bi bilo treba vrednotenje ginekoloških storitev, razpisati več specializacij in javnem zdravstvenem sistemu zadržati kader. "V tej državi bi bilo treba ljudi, ki želijo delati več, tudi več plačati," je zatrdil Koren.