"Da mi je mar za nekoga, lahko izrazim tudi z napačnimi besedami, ampak moja neverbalna komunikacija, moj izraz, zven mojih besed, je tisto, kar lahko reši življenje. Pomembna je tudi pomoč, na primer pri vsakdanjih življenjskih opravilih, kot sta skrb za gospodinjstvo in varstvo otrok. Zagotovo pa nikomur, ki je depresiven, ne pomaga, če ga prehitro silite v sicer koristne dejavnosti, ki jih (še) ne zmore," je pred časom za MMC o tem, kako pomagati človeku s samomorilnimi nagnjenji, povedala psihiatrinja Vesna Švab.

"Najhujša je samostigma, ko se človek zaradi svojih duševnih težav počuti manjvrednega, težave zanika in pozno išče pomoč. Ljudem skušamo dopovedati, da so težave v duševnem zdravju enako pomembne kot težave v telesnem zdravju in da jih je treba reševati. Zelo boleča je tudi stigma, ki jo človeku nameni okolje. Včasih mi kakšen bolnik celo reče, da so ga domači izločili, ker je osramotil družino. Potem pa obstaja še sistemska stigma, ko družba področje duševnega zdravja odriva na stran," je konec lanskega leta za MMC pojasnila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek.

Lani najmanj samomorov v zadnjih desetih letih

Psihologinja z NIJZ-ja Saška Roškar je v petek, pred svetovnim dnem preprečevanja samomorilnosti, na novinarski konferenci dejala, da je bilo lani v Sloveniji število umrlih zaradi samomora najnižje v desetih letih. Kljub temu je samomor velik javnozdravstveni problem s socialnimi, čustvenimi in gospodarskimi posledicami. Ob tem je poudarila, da je delo na področju preprečevanja samomora naloga celotne družbe.

Sorodna novica Bolj kot izbira "pravih besed" šteje pristna skrb

Center za raziskovanje samomora, delujoč pod okriljem Inštituta Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, že približno 15 let izvaja preventivne delavnice za mladostnike, ki so ena najbolj ranljivih skupin na tem področju. Predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora Vita Poštuvan je ob tem dejala, da med mladimi velikokrat prihaja do posnemanja samomorov, samomor pa je eden najpogostejših vzrokov za smrtnost med mladimi.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) eno od rešitev za preprečevanje samomorov vidijo v ustreznejši komunikaciji, v premiku od kulture molka h kulturi odprtosti, empatije in podpore.

V sporočilu za javnost, ki so ga poslali ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, so povzeli besede predsednika sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji Aljoše Lapanje, ki meni, da je za preprečevanje samomora potrebno zagovarjanje večsektorskih politik, ki dajejo prednost duševnemu zdravju in zagotavljajo pomoč tistim, ki jo potrebujejo. "Naša skupna naloga in odgovornost je, da se opolnomočimo s strokovnim znanjem o dejavnikih tveganja, ustreznih pristopih in terapevtski komunikaciji. Vedno in povsod začnimo pogovor in prisluhnimo sočloveku," je poudaril Lapanja.

Ob 20. uri prižig svečk v spomin na umrle zaradi samomora in v podporo preprečevanju samomora

Zbornica - Zveza se pridružuje tudi pobudi Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki si s projektom Spreminjajmo razumevanje samomora in s pozivom Pričnimo pogovor prizadeva spodbuditi posameznike, skupnosti, organizacije in vlade k odprtim in iskrenim razpravam o samomoru ter samomorilnemu vedenju. V sporočilu za javnost zato v Zbornici - Zvezi pozivajo ljudi, naj na oknih ob 20. uri prižgejo svečke v podporo preprečevanju samomora in v spomin umrlim zaradi samomora.

V Sloveniji je v veljavi nacionalni program za duševno zdravje, del katerega je tudi področje preprečevanja samomora. Na ministrstvu za zdravje pa usklajujejo akcijski načrt za to področje, ki bo veljal do leta 2028.

V sprejemanju je tudi novi zakon o psihoterapiji, ki pa je v javni razpravi naletel na številne kritike. Vse organizacije pa so si enotne, da je dostop do varne in strokovne obravnave ključen za ljudi z duševnimi stiskami.