Rene Talić lahko danes že skoraj brez težav hodi in teče s stopalom, ki bi ga še lani na Ortopedski kliniki v Ljubljani amputirali. Starši so morali operacijo plačati sami, ker so ravnali drugače, kot so svetovali zdravniki.

Bi se danes odločili drugače? Ne vemo, ker nihče z ortopedske klinike ne želi več pred kamero. Le pisno odgovorijo, da niso seznanjeni s potekom zdravljenja v tujini in ga ne morejo komentirati. Dodajo še, da so predlagali pregled Reneja na dunajski ortopedski kliniki, za kar pa se starši niso odločili. A to rešitev so predlagali šele, ko je javnost že zbirala denar za Reneja, operacija v Milanu pa je že bila delno plačana.

Drugo mnenje na tuji kliniki
In kaj je vse šlo narobe v primeru Reneja? Ortoped Samo Fokter je prepričan, da je težava v sistemu in slabi komunikaciji. Poudarja, da je pri načrtovanju zdravljenja nujno potrebno soglasje bolnika in njegove družine.

"Vzpostavljeno moramo imeti nekako možnost, vsaj zdaj bi jo lahko imeli, da bi tak človek poiskal še drugo mnenje nekje na neki tuji kliniki, kjer imajo več izkušenj. Samo za mnenje gre," pravi.

Na odločitev zdravstvene zavarovalnice, ali nekomu pripada zdravljenje v tujini, odločilno vpliva mnenje zdravniškega konzilija. Ta pa je velikokrat sestavljen prav iz zdravnikov, pri katerih se je bolnik že zdravil, zato je vprašanje, ali so taka mnenja sploh lahko nepristranska. "Vredno bi bilo razmisliti o načinu oziroma vsaj, da o eni stvari ne odločajo isti strokovnjaki," je prepričana zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.

Interesa za spremembe ni
A verjetno bo v prihodnosti bolnikov, ki bi se želeli zdraviti v tujini, vse več.

"Na nekaterih področjih smo še uspešni, celo v vrhu. Ampak na večini področij zaostajamo, kajti denarja v sistemu je enostavno premalo, revna dežela postajamo," priznava Fokter.

A stvari ostajajo na mrtvi točki. Zdaj podobne bitke, kot so jih bili Renejevi starši, bijejo starši otrok s srčnimi napakami, ki za svoje otroke želijo manj invazivne operacije v tujini.

Pravila pa ostajajo nespremenjena – dokler zdravljenje v Sloveniji ni izčrpano, zdravstvena blagajna ne krije zdravljenja v tujini. Ni nepomembno, da bi spremembe najverjetneje prinesle dodatne stroške za zdravstveno zavarovalnico, tudi zato velikega interesa za spremembe ni. Pa bolniki? No, njihovi interesi očitno ostajajo preslišani.