Vlada je zavrnila pritožbe splošnih bolnišnic Trbovlje, Slovenj Gradec, Celje ter Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj zoper odločbe urada za nadzor proračuna, ki je bolnišnicam naložil vračilo dela sanacijskih sredstev. Po ugotovitvah vlade so pritožbe bolnišnic neutemeljene in so izpodbijane odločbe pravilne ter utemeljene na zakonu.

Denar porabile prepozno?

V skladu z intervencijskim zakonom je namreč 15 bolnišnic konec novembra 2017 prejelo skupaj skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Gre za bolnišnice, ki so konec leta 2016 izkazovale akumulativni minus, iz proračuna pa so prejele 80 odstotkov tega minusa.

Proračunski inšpektorji pa so lani ugotovili, da morajo omenjene bolnišnice vrniti del teh sredstev, saj da sredstva niso porabili namensko. Te bolnišnice so namreč plačevale tudi račune s poznejšim datumom zapadlosti od 30. novembra 2017, to je dan, ko so bolnišnice prejele sredstva.

Intervencijski zakon je sicer predvideval, da se sredstva namenijo za plačilo zapadlih obveznosti in likvidnostnih posojil, pri čemer pa datuma, ki bi opredelil zapadlost računov, ni določal. Tega sta določili ministrstvi za finance in zdravje leto in pol po uveljavitvi zakona.

Še nekaj ločenih zapletov

Poleg tega so inšpektorji zahtevali vračilo sanacijskih sredstev od onkološkega inštituta, ki pa 30. novembra 2017 niti ni imel neporavnanih zapadlih računov in so zahtevane dobre tri milijone evrov že vrnili v proračun, saj je vlada že lani zavrnila njihovo pritožbo.

Vlada je na dopisni seji odločila še o pritožbah preostalih štirih bolnišnic, ki morajo vrniti v proračun skupaj 1,8 milijona evrov. Po mnenju vlade je urad za nadzor proračuna pravilno ugotovil, da so bolnišnice del sanacijskih sredstev porabile v nasprotju z namenom zakona.

Bolnišnice se z interpetacijo vlade ne strinjajo

Čeprav sanacijski zakon neposredno ne določa datuma zapadlih neplačanih obveznosti, je urad po mnenju vlade pri razlagi zakona pravilno tolmačil namen zakonodajalca, da se sredstva javnim zdravstvenim zavodom zagotovijo nemudoma in da se porabijo za točno določen namen. Ukrepi se v skladu z namenom zakona zaključijo z datumom prejema sredstev. "Obveznosti zavodov, ki so zapadle po tem datumu, predstavljajo tekoče izdatke, posledično pa ne morejo biti del načrtovanih enkratnih ukrepov za finančno sanacijo," so obrazložitev vlade danes posredovali iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada v odločbi pojasnjuje tudi, da enkratni ukrepi, ki so namenjeni finančni sanaciji javnega zdravstvenega zavoda, ne morejo trajati nedoločen čas. Iz samega namena zakona izhaja, da se s prejemom sredstev končajo enkratni ukrepi za sanacijo.

Po ogorčenju bolnišnic jim je ministrstvo za finance ponudilo likvidnostna posojila pri državni zakladnici. Omenjene bolnišnice nad ponudbo sicer niso bile navdušene, takrat so napovedale, da bodo nadaljnje ukrepe sprejeli po odločitvi vlade na njihovo pritožbo. So pa že v preteklosti napovedale uporabo pravnih sredstev, če bi morale vračati sanacijski denar.