Nekateri strokovnjaki zato opozarjajo, da sta to precej zgrešena poteza in zamujena priložnost, da bi ta virus dokončno omejili v afriških državah, v katerih za njim ljudje zbolevajo že več desetletij. Dodajajo, da je to nov dokaz neenakosti pri razdeljevanju cepiv, kar se je zgodilo že med pandemijo covida-19.

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je pojasnil, da postavljajo na noge iniciativo za "pošten dostop" do cepiv in zdravil, ki naj bi začel delovati čez nekaj tednov. Mehanizem so začeli pripravljati kmalu po tem, ko je bilo več izbruhov virusa opičjih koz v Združenem kraljestvu, Kanadi, Franciji, Nemčiji in ZDA.

A tudi direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge je opozoril, da ga skrbi "lov" za cepivom nekaterih bogatih držav, dokler niso predtem dogovorjene količine cepiva za afriške države. Vlade je zato pozval, naj se "opičjih koz lotijo brez ponavljanja napak iz pretekle pandemije".

Cepivo proti kozam, sorodni bolezni, naj bi bilo proti opičjim kozam okoli 85-odstotno učinkovito. Največ primerov okužbe je še naprej v Evropi, kjer je 25 držav poročalo o več kot 1500 primerih, kar je 85 odstotkov vseh svetovnih okužb.

"Ves čas smo se s to boleznijo borili sami"

Oglasili so se tudi nekateri afriški epidemiologi, ki so opozorili, da WHO nikoli ni priporočil uporabe cepiva v osrednji in zahodni Afriki, kjer je to endemična bolezen. "Če se bomo odločili za cepljenje, bi ga morali z njim najprej začeti v Afriki in ne drugje," je dejal Ahmed Ogwell, ki je opozoril, da ima virus mnogo težje posledice v Afriki kot v razvitih državah, kjer se okuženi spopadajo večinoma z blažjimi simptomi. "V Nigeriji smo imeli od leta 2017 več tisoč primerov okužbe, a smo se z boleznijo borili sami. Do zdaj nihče ni razpravljal o tem, kdaj bo cepivo na voljo v Afriki."

V razvijajočih se državah je proti covidu-19 s prvim odmerkom cepljenih le 17 odstotkov prebivalcev.