Astma je bolezen pljuč, pri kateri alergična reakcija na vdihnjen alergen sproži astmatične simptome. Bolnik ob napadu astme težko diha, sope, piska, ima plitek vdih, občutek stisnjenosti v prsih, hkrati močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, ob telesnih naporih ali ob intenzivnem čustvovanju. Značilno vnetje in posledično zoženje dihalnih poti povzroči začasno otežen prehod zraka skozi nos in usta v pljuča. V resnejših primerih je astma lahko tudi smrtna, so pojasnili v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med alergeni, ki sprožijo napad astme, posebej izpostavlja hišne pršice in njihove iztrebke, hišni prah in ostanke živali, kot so dlaka, perje, koža in slina. Med tovrstne alergene je uvrstila tudi cvetni prah ter trose plesni in drugih gliv.
Zelo pogosto napade astme sprožijo tudi dim in dražila, ki vsebujejo benzen, formaldehid, kemični dražilci na delovnem mestu, alergije na hrano ali zdravila, splošno onesnaženje notranjega in zunanjega zraka in suh ali mrzel zrak ter stres.

Čisto okolje in rekreacija pomagata
Če želi bolnik z astmo preprečiti napade astme, se mora torej izogibati alergenom, kar pomeni tudi njihovo odstranjevanje iz svojega okolja. "Nujna osnova bivalnega okolja astmatikov je čistoča," so poudarili v ZD-ju Ljubljana.

Pri zdravljenju astme je preventivno ukrepanje izjemnega pomena, kar poleg jemanja zdravil vključuje tudi preventivno telesno dejavnost. Med športi, ki so zelo primerni za astmatike, v ZD-ju Ljubljana izpostavljajo jogijske vaje in plavanje, saj krepita dihalno mišičje. Vadbo pa je treba prilagoditi stanju bolezni in paziti na počasen razvoj pljučnih sposobnosti. Prav pravilno dihanje, sproščenost, obvladovanje strahu in tesnobe so med poslabšanjem astme zelo pomembni, so še dodali.

Pomanjkanje gibanja in neenakopravno obravnavanje bolnikov z astmo ima tudi dolgoročne negativne posledice, pa so izpostavili v društvu Astma in šport. Pomanjkanje gibanja povzroči zmanjševanje gibalnih sposobnosti in posledično poslabša zmogljivosti organizma. To vodi k zniževanju ravni splošnega zdravstvenega stanja ter k poslabšanju stanja bolezni. Posledica je še večja psihofizična omejenost, manjše intelektualne sposobnosti in nižja učna uspešnost, so še poudarili.