Zdravstvo namreč ni zastonj, vsi plačujemo obvezne prispevke in premije. Medtem ko je hrana pod dobrim nadzorom, pa za zdravljenje tega ne moremo trditi. Podatkov o kakovosti sistematično in vseobsežno ne zbiramo, še manj pa, da bi bili javno znani. Zdravništvo pravi, za to sta odgovorna predvsem ministrstvo in zdravstvena blagajna.

Zavod za zdravstveno zavarovanje lahko ukrepa le v soglasju z ministrstvom, pravi Samo Fakin, v preteklosti je že predlagal uvedbo odbitkov izvajalcem, če storitev ni opravljena po pričakovanjih.

"Večkrat sem poskušal pri različnih ministrih in so načeloma rekli ne, to pa ne, treba je stimulirati doseganje kakovosti. Meni osebno se zdi skrajno noro, da bomo za neko dogovorjeno medicinsko storitev, ki mora teči po določenih kakovostnih elementih, sploh kaj še dodatno plačali," pojasnjuje Fakin.

Zakaj imamo potem informacijski sistem, če se podatki ne zbirajo? "Zato, ker imamo slabega lastnika bolnišnic, ker to ne predpiše za normalno, imamo slabe nadzornike, ki tega ne zahtevajo kot normalni sestavni del poslovnega poročila, in to se ne zahteva, da se objavi na spletni strani," še dodaja.

Ministrstvo za zdravje pripravlja novo strategijo o varnosti in kakovosti zdravljenja, prva je bila sprejeta leta 2010, pravi Bernarda Kociper. V preteklosti je prihajalo do nezanesljivih podatkov, ki niso bili primerljivi.

"Glavne ovire pri poročanju sta predvsem različna in neustrezna informacijska podpora in jasno opolnomočenje partnerjev, ki bi bili odgovorni za zbiranje vseh teh kazalnikov in vseh teh podatkov, ki se zbirajo," razlaga Kociprova.

Med ukrepi predvideva nova strategija izobraževanje zaposlenih na področju kakovosti. "Pomembno je tudi, da bomo vključili paciente v proces odločanja, preoblikovali bomo sistem za spremljanje opozorilnih nevarnih dogodkov v državi," še pravi Kociprova. Ustanovitev neke samostojne Agencije za kakovost v zdravstvu, kot to predlaga zdravništvo, pa ni predvidena.