Zakon o duševnem zdravju je v veljavi šele pol leta, kritike pa kar letijo, zato naj bi pripravili nekaj popravkov. V praksi je takšen neizvedljiv, trdijo direktorji psihiatričnih bolnišnic in sodniki.

Po njihovih besedah zakon pretirano poudarja zgolj nekatere vidike obravnave bolnikov z duševno motnjo, iz njega pa poleg tega veje nezaupljiv in podcenjujoč odnos do psihiatrije. Zakon, denimo, narekuje številne nove postopke za delo sodišča.

O posebnih metodah zdravljenja odloča sodišče
Po novem prav sodišča odločajo o posebnih metodah zdravljenja in tudi o pridržanju osebe, če ta v zdravljenje ne privoli. Pri tej odločitvi poleg sodnika sodelujeta še izvedenec in odvetnik, a izvedencev močno primanjkuje, je za Radio Slovenija dejala predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk. "Zakon je uvedel številne nove postopke, zaradi tega je na sodiščih več takšnih primerov. Izvedencev je na nivoju vse Slovenije premalo," je poudarila.

Težave se na sodiščih pojavljajo tudi zaradi prekratkih rokov. Kot pojasnjuje Pavlič Pivkova, je sodelovanje oseb na narokih v praksi praktično nemogoče, čeprav zakon to omogoča: "Zelo težko je izvajati procesna dejanja v takem sosledju, kot zakon to predvideva."

Zakon je star že 15 let
Kot je znano, je zakon o duševnem zdravju, ki je bil sprejet leta 2008 in je začel veljati avgusta lani, nastal že pred 15 leti.