Predlog zakona je v javni razpravi od 10. junija, kot pa menita Gibanje in Društvo za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ima številne pomanjkljivosti. Drži, pravita Julijana Bizjak Mlakar (nekdanja "ministrica" Pahorjevega sveta, ko je bil še v opoziciji) in Anka Tominšek, članici odbora gibanja, da predlog prepoveduje zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnih zavodih, da bi obenem opravljali še zasebno zdravstveno dejavnost ali delali pri izvajalcu zasebniku. Toda obenem v 135. členu zakon omogoča opravljanje zasebne dejavnosti koncesionarjem, ki jim po novem za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti poleg javne ne bo treba ustanavljati niti posebnega podjetja. Prav tako bodo zasebno zdravstveno dejavnost lahko opravljali vsi javni zdravstveni domovi in bolnišnice, opozarjajo v zgoraj omenjenem gibanju.

Kljub temu, da za to obstajajo določeni pogoji, med drugim kadrovske in prostorske zmogljivosti, ločitev časa opravljanja dejavnosti in ločitev finančnega poslovanja, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva opozarja, da to še zmeraj pomeni, da isti izvajalec počne oboje, pri čemer sam zakon obenem nenehno opozarja na škodljivost mešanja javne in zasebne ravni.

Priložnost za dodaten zaslužek?
To seveda pomeni tudi možnost neupravičenega prelivanja javnih sredstev in zasebnega zaslužka, saj bomo pri koncesionarju, ki obenem opravlja javno in zasebno dejavnost, prej prišli na vrsto kot samoplačniki, obenem pa se bo lahko zgodilo, da bo koncesionar, ker smo vendarle plačniki zdravstvenega zavarovanja, račun izstavil tudi ZZZS-ju, je opozorila članica gibanja Milka Krapež.

"Konflikt interesov pri nadzoru"
V gibanju in društvu poleg tega opozarjajo tudi na pomanjkljivo delovanje nadzornih organov v zdravstvu, saj po njihovih besedah prihaja do očitnega konflikta interesov. Kot pravijo, bi bilo treba odpraviti finančne povezave med nadzorniki in nadziranimi, pri čemer Zdravniška zbornica Slovenije nikakor ne bi smela opravljati nadzora, saj je njen osnovni namen varovanje interesov zdravnikov. Tudi primere, kot je Nekrepov, bo neupravičeno še dalje obravnavala Zdravniška zbornica, dodajajo.

"O ključni potrebi brez javnosti"
Kot je povedala Sonja Borštnar, pa jih skrbi tudi, da se bi skrito očem javnosti odločalo o javni zdravstveni mreži. Kot menijo, bi se moralo to področje urejati tako, da bi do besede prišla tudi civilna družba in strokovna javnost. Namesto tega pa bo o ključni potrebi prebivalstva odločala neposredno vlada (za primarno raven sicer na predlog občin). Zdi se, da zakon predvsem uzakonja, kar že imamo, je še dejala Borštnarjeva.

Tudi čas za javno razpravo se je močno skrajšal, in sicer z 18. septembra na 25. julij, še opozarjajo.

MZ: Ločitev je jasna
Za komentar smo zaprosili tudi ministrstvo za zdravje, od koder odgovarjajo, da je ločitev po njihovem zelo jasna. Opozarjajo na posebne pogoje, pod katerimi bodo koncesionarji in javni zavodi lahko opravlali zasebno dejavnost: dovoljenje, ki bo natančno opredeljevalo kraj, čas in kadre, ki bodo opravljali to dejavnost ter ločeno vodenje računov.

"Ločitev opravljanja javne in zasebne zdravstvene dejavnost se nadalje izrazi tudi v določilih drugega in tretjega odstavka 135. člena, ki prepovedujejo istočasno obravnavo pacientov, zaradi istega zdravstvenega stanja, znotraj sistema javne in zasebne zdravstvene dejavnosti ter v tej zvezi tudi prepovedujejo preusmerjanje pacientov iz javne v zasebno zdravstveno dejavnost," dodajajo.