Prejšnji teden so na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM) izredno s klici in SMS-sporočili vabili in pozivali krvodajalce k udeležbi na krvodajalskih akcijah, je za MMC pojasnila vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi Polonca Mali. Zaloge krvi so namreč za marsikatero krvno skupino na spodnjih mejah oskrbe, še posebej kritične so skupine A pozitivna, B pozitivna in B negativna. Krvodajalce zato vabijo k spremljanju zalog krvi in k dejavnemu sodelovanju pri obnavljanju zalog.

"Poletni čas je čas počitnic, dopustov, ko so krvodajalci odsotni, njihov odziv je slabši, klinike pa vseeno potrebujejo kri za zdravljenje, nekoliko večje potrebe so tudi zaradi števila ponesrečencev v prometnih nesrečah in transplantacijskih programov, ki potekajo v teh dneh," je naštela razloge za trenutno pomanjkanje krvi.

Darovana kri se ne prodaja
Je izjava "Ne bom daroval, ker kri prodajajo" zgolj poceni izgovor nekaterih? Zadnje čase se namreč večkrat pojavljajo "govorice", da se v Sloveniji darovana kri prodaja naprej, a vsa darovana kri ostane v Sloveniji za potrebe slovenskega zdravstva in se ne prodaja, prav tako pa je ne uvažamo, je zatrdila sogovornica. "To so govorice, ki leta in leta krožijo, in sploh ne vemo, od kod so se pojavile, saj komaj za sebe priskrbimo zadostne količine," je komentirala.

Na vprašanje, ali marsikateri slovenski darovalec raje daruje čez mejo, kjer za kri plačajo, je odvrnila, da je treba ločiti med darovanjem plazme, kar izvajajo v Avstriji, in darovanjem krvi. Pri odvzemu plazme gre za posebni postopek plazmafereze, iz plazme pa potem naredijo zdravila. Program plazmafereze sicer poznamo tudi v Sloveniji, je dodala.

"V Sloveniji je vsako darovanje krvi brezplačno in anonimno, ker s tem ohranjamo varnost tako krvodajalca kot bolnika, saj tako z denarjem ne stimuliramo tistih skupin, ki bi darovale kri ali plazmo za namene preživetja, saj nam je hudo, ko izvemo, da morajo ljudje zato, da rešujejo socialne stiske "prodati" del svojega telesa, kar plazma gotovo je," je pojasnila in dodala, da je težava gotovo kompleksna in večplastna, saj je hkrati res tudi to, da to počnejo v dobro bolnikov, ki jim pripravki iz plazme pomagajo.
.

.
Potrebujemo 45 tisoč litrov krvi na leto
Na letni ravni za zagotavljanje stalnih in uravnoteženih zalog krvi v Sloveniji po besedah Malijeve potrebujemo 95 tisoč odvzemov krvi, to je 45 tisoč litrov krvi, kar pomeni od 300 do 400 darovalcev vsak dan.

V Sloveniji približno pet odstotkov ljudi v starosti od 18 do 65 let vsako leto daruje kri, rednih darovalcev pa je okoli 65 tisoč. "Spodbujamo vse tiste, ki imajo solidarnostni čut, da postanejo krvodajalci, saj nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval darovano kri," je dodala.

Na vprašanje, ali najraje vidijo "univerzalnega darovalca" je Malijeva odvrnila, da je princip zdravljenja bolnikov takšen, da bolnik vedno dobi krvno skupino, ki jo ima. "Res je, da so krvodajalci s krvno skupino 0 negativna "univerzalni krvodajalci", vendar je zaradi njihovega nizkega števila v populaciji z njihovo krvjo treba še skrbneje ravnati," je pojasnila, da se univerzalna krvna skupina uporabi le v izjemnih kritičnih primerih.

Dobrodošli novi krvodajalci
Vsi, ki bi si želeli postati krvodajalci, pa trenutno ne morejo darovati, bodisi zaradi zdravstvenih razlogov bodisi pomanjkanja časa, se lahko vpišejo v bazo krvodajalcev na spletni strani: http://www.daruj-kri.si/ - tako bodo začeli dobivati vabila na krvodajalske akcije v njihovi bližini. Odzvali se bodo lahko takoj, ko jim bo ustrezalo.

Kri ima določen rok trajanja, potrebe po njej pa se hitro spreminjajo, zato si pri ZTM-ju prizadevajo, da bi pridobili čim večjo bazo krvodajalcev. Darovalec je lahko vsak med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kilogramov oziroma je njegov volumen krvi, izračunan na podlagi višine in telesne mase, večji kot 3,5 litra. Oseba mora biti dobrega zdravja in počutja ter ne sme biti slabokrvna, moški mora tako imeti vsaj 135 g/l hemoglobina, ženska pa 125 g/l. Slednje lahko kri darujejo na štiri mesece, moški pa na tri.

"Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem, da se odzivajo na naša vabila in klice ter da so darovali kri, spodbujamo jih, da spremljajo zaloge krvi in ostanejo pomemben in dejaven člen preskrbe s krvjo v Sloveniji," je sklenila Malijeva.