Na novinarski konferenci je poudaril, da bodo zdravstveni zavodi le stežka zagotavljali nekatere programe. Že zdaj poslujejo z izgubo - bolnišnice denimo s 13-milijonsko, zdravstveni zavodi pa s skoraj dvemilijonsko - z dodatnim zniževanjem storitev, ki jih predvideva avgusta sprejeti rebalans finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa se bo izguba le še povečala, je dejal Mezek.

"Varčevalni ukrepi bi morali biti sistemski"
Varčevalni ukrepi bi morali biti po njegovem mnenju predvsem sistemski in prilagojeni za
vsak zavod posebej, ne pa pavšalni in enaki za vse. Več bi lahko privarčevali z boljšo izterjavo plačevanja zdravstvenih prispevkov, zniževanjem "bolniških" in zniževanjem cene zdravil, je predlagal.

Če bodo ukrepi uveljavljeni, bodo zavodi zelo težko zagotavljali nekatere programe, tudi programe nujne medicinske pomoči, je dejal. "In za to bo moral odgovornost prevzeti ZZZS," je poudaril.

Zavodi bodo nelikvidni?
Predsednik upravnega odbora združenja in direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik je opozoril, da dodatno varčevanje v zdravstvenih domovih ni več mogoče, ne da bi pri tem nastopile težave pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. "Ukrepi bodo namreč zavode potegnili v nelikvidnost, kar bo za seboj potegnilo dodatne težave," je dejal. Opozoril je, da so posamezne službe, denimo urgentna, že zdaj premalo financirane.

V dodatnih finančnih težavah bodo tudi bolnišnice, je dejala predsednica skupščine združenja in direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Mira Retelj. "Te so namreč v zadnjem času izgubile precej sredstev. To kažejo tudi njihovi polletni rezultati poslovanja, ki kažejo večinoma izgube. Zato pri dodatnem varčevanju enostavno ne vidimo možnosti, kako bi lahko na koncu leta bolnišnice poslovale s pozitivnim rezultatom," je povedala.

Dodala je še, da z dodatnim varčevanjem obstaja nevarnost izgube dobaviteljev, saj nekateri že zdaj grozijo z ustavitvijo dobav.

Vlada še ni odločala o rebalansu
Predsednik odbora terciarne dejavnosti združenja in generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani Simon Vrhunec pa je dodatno opozoril, da rebalans finančnega načrta obseg hospitalnega programa zmanjšuje za dva odstotka.

"Zame je to jasno sporočilo. Dragi zavarovanci. Dva odstotka izmed vas ne bosta deležna hospitalne storitve v času, kot smo jo zagotavljali do zdaj, ampak v nekem drugem obdobju," je dejal. Ocenil je, da je takšen rebalans usmerjen v škodo bolnikov.

Rebalans finančnega načrta je ZZZS sprejel konec avgusta letos, vlada pa o tem, ali bo zanj dala soglasje, še ni odločala.

Fakin: Denarja ni in ga verjetno ne bo
Denarja ni, prav tako pa ni pričakovati, da bo, je v izjavi za medije dejal generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin. Opozoril je še, da se zavod ne sme zadolževati, prav tako pa ob koncu leta ne sme imeti izgube.

Po Fakinovih besedah bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec leta ob zdaj veljavnih pogodbah in aneksih "najmanj 20 milijonov evrov pod vodo", tega denarja pa ne bo mogel " plačati izvajalcem, ker je vlada sklenila, da zavod ne sme poslovati z izgubo".

Če bo vlada ugodila zahtevam zdravstvenih zavodov in ne bo potrdila avgusta sprejetega rebalansa finančnega načrta ZZZS, Fakin pričakuje, da bo vlada "v luči tega, da se ne smemo zadolževati, dodatna sredstva zagotovila iz kakega drugega vira". Sicer bo njena odločitev, da ne da soglasja finančnemu načrtu, v nasprotju "z njenim lastnim sklepom o stabilnem poslovanju ZZZS", je dejal.

Fakin dvomi, da bo vlada rebalans dejansko potrdila. A če se to ne bo zgodilo in če vlada zavodu tudi ne bo zagotovila dodatnih sredstev, "zavodu ostane le, da razglasi insolventnost, prekine pogodbe z izvajalci in predlaga nova izhodišča". Pri tem je opozoril: "To pa je rob kaosa v zdravstvu."

Na očitek združenja zdravstvenih zavodov, da je rebalans sprejetega finančnega načrta preveč pavšalen, direktor ZZZS odgovarja, da so ukrepi "zelo selektivni". Zavrnil je tudi prepričanje združenja, da bi lahko več denarja dobili z boljšo izterjavo plačil zdravstvenega zavarovanja. "Zavod počne vse, da se izterjave izvajajo v največji meri, vendar v času, ko se zapirajo podjetja, določenih prispevkov ni mogoče izterjati," je dejal.

Glede znižanja cen zdravil na recept, kar je lahko po mnenju združenja tudi eden izmed prihrankov, Fakin odgovarja, da se cene zdravil na recept nenehno znižujejo - samo letos naj bi na tem področju prihranili 16 milijonov. Na mnenje združenja, da bi bilo mogoče nekaj privarčevati tudi pri bolniških izplačilih, pa odgovarja, da je ta "stvar zakonske materije".