Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji 1. januarja zaposlenih 160 specialistov klinične psihologije. V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije so navedli, da poleg teh še 126 posameznikov opravlja specializacijo iz klinične psihologije, k temu pa je treba prišteti še 51 posameznikov, ki bodo specializacijo iz klinične psihologije začeli letos. "Tako bomo v Sloveniji do leta 2028 imeli še enkrat več kliničnih psihologov, kot jih imamo danes," so dejali v zbornici.

Več kliničnih psihologov bo po navedbah zbornice pomembno izboljšalo dostopnost do pomoči na področju duševnega zdravja, skrajšalo čakalne dobe na prvi pregled in povečalo dostopnost do psihoterapije v zdravstvenem sistemu. Kar so v zbornici pripisali sprejetju dveh interventnih zakonov, s katerim je vlada zagotovila financiranje specializacij iz klinične psihologije iz proračuna. Pred tem je strošek specializacije klinične psihologije nosil delodajalec, torej zdravstveni zavodi.

Dobro novico o podvojenem številu kliničnih psihologov, ki se bo postopno povečevalo do leta 2028, pa po navedbah zbornice kali dejstvo, da je bil javni razpis ministrstva za zdravje za financiranje specializacij iz klinične psihologije v letu 2024 zadnji, ki je specializacije iz klinične psihologije financiral iz proračuna. To pomeni, da sistemsko financiranje specializacij ostaja neurejeno. "Če tega ne bomo uredili na državni ravni, bomo čez 10 ali 15 let spet v težavah," je opozorila predsednica zbornice Sana Čoderl Dobnik.

Mednarodnih standardov glede števila psihoterapevtov ni

V zbornici so v sporočilu za javnost še opozorili, da mednarodnih standardov o tem, koliko psihoterapevtov bi potrebovali, ni. Pri tem so se sklicevali na vodjo centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ-ju Radeta Pribakovića Brinovca.

"Vsi predlogi kadrovskih normativov, ki jih različni zainteresirani posamezniki ali poklicne skupine predstavljajo v javnosti, so priporočila ali pa želje raznih združenj. Nič od tega pa ni zavezujoče, pogosto pa tudi ne uporabno, ker na razvoj mreže strokovnjakov vplivajo številni lokalni dejavniki: vrsta problema, načini reševanja problema, strokovnjaki, ki se vključujejo v to skrb, organiziranost služb, financiranje služb, sistemski okvir, zakonodajni okvir," je navedel Pribaković Brinovec v sporočilu za javnost.

V zbornici so še poudarili, da psihoterapije ne potrebuje vsak, saj gre za metodo zdravljenja, ki je brez indikacije lahko škodljiva. Prav tako menijo, da bi za krajše čakalne vrste na prvi pregled pri kliničnem psihologu morali vzpostaviti preostale načrtovane centre za duševno zdravje v zdravstvenih domovih.

Poleg tega bi morali na vseh ravneh zdravstvenega sistema zagotoviti dovolj kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov, ki lahko opravijo prvi pregled in diagnostično oceno ter izvajajo ustrezno zdravljenje, vključno s psihoterapijo. Po njihovem mnenju je treba urediti še učinkovito povezovanje zdravstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja, pa tudi nevladnih organizacij in delodajalcev pri zagotavljanju učinkovitih storitev na področju duševnega zdravja.