Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin napoveduje, da ne bodo podprli vladnega sporazuma s sindikati javnega sektorja. Foto: BoBo
Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin napoveduje, da ne bodo podprli vladnega sporazuma s sindikati javnega sektorja. Foto: BoBo
Z nižanji se ne strinjajo vsi sindikati

Dogovor o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju predvideva novo plačno lestvico, ki bi veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014, plače pa bi se vsem javnim uslužbencem znižale najmanj za pol odstotka, nato pa bi se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečevalo progresivno, do največ 4,86 odstotka. Tisti v višjih plačnih razredih bi tako znižanje občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami.

Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin je povedal, da se zavedajo stanja v državi, vendar bi zdravniki s takšno plačno lestvico izgubili zelo različno. Pripravniku bi se denimo plača znižala za 15 evrov bruto, zdravnikom v višjih plačnih razredih pa tudi do 150 evrov. Če se k temu prištejejo še dodatki na delovno dobo in delo prek polnega delovnega časa, je znižanje po Kuštrinovih besedah še večje.

Kuštrin zato pričakuje, da bo vodstvo sindikata odločilo, da ne podpiše dogovora o varčevalnih ukrepih, čeprav bodo ukrepi veljali tudi za zdravnike in zobozdravnike, če bodo dobili zadostno podporo organov sindikatov javnega sektorja.

Fides za paralelni sporazum
V Fidesu že pripravljajo paralelni sporazum, po katerem bi poskušali z vlado rešiti težave, ki so se nakopičile z leti in so za zdravnike ter zobozdravnike veliko pomembnejše od dogovora o varčevalnih ukrepih.

Fides bi tako začel ločena pogajanja z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom, ki naj bi se strinjal, da je določene stvari treba urediti, tudi izjeme v sicer zelo togem plačnem sistemu.

Sporazum bodo najprej predlagali resornemu ministru in se poskusili uskladiti z njim. Konkretne vsebine Kuštrin še ni želel razkriti, povedal pa je, da se jim zdi najpomembnejša ureditev standardov in normativov za delo zdravnikov. Ti so napisani že dve leti, pa jih nihče ne uporablja oziroma nimajo formalnopravne veljave. Hkrati v Fidesu menijo, da bi bile rezerve v javnem sektorju lahko precej večje, ampak bi bile potrebne tudi resne strukturne reforme.

O referendumski pobudi ali stavki pa kljub vsemu ne razmišljajo. Kot je poudaril Kuštrin, je stavka orožje, ki se ga uporabi takrat, ko ni nobenih drugih možnosti. "Mislim, da ta hip stavka ne bi nikomur koristila, ker vsi razumemo resnost razmer, v katerih je država, je pa jasno, da se zavedamo, da za to nismo krivi zdravniki in drugi zaposleni v javnem sektorju, ampak politika," je še dodal Kuštrin.

Vodje pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja so namreč danes parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Strinjajo se, da so dosegli razumen kompromis, a končno odločitev bodo sprejeli organi sindikatov.

Z nižanji se ne strinjajo vsi sindikati