Zdravnikom s tujimi državljanstvi se z novim letom obeta skrajšanje birokratskih postopkov in odprava nekaterih birokratskih ovir. Foto: MMC RTV SLO
Zdravnikom s tujimi državljanstvi se z novim letom obeta skrajšanje birokratskih postopkov in odprava nekaterih birokratskih ovir. Foto: MMC RTV SLO
Razpored dela zdravnikov
Zdravniki iz tujine bi lahko zapolnili nekaj delovnih mest, ki ob pomanjkanju zdravnikov v slovenskem zdravstvu ostajajo nezasedena. Foto: MMC RTV SLO

Dokler socialno-ekonomski položaj zdravnika (z domačo ali tujo diplomo) v Sloveniji ne bo izenačen s položajem v razvitih državah, se bo to kazalo tudi v slabši kadrovski zasedbi. Tuji zdravniki še bolj kot domači primerjajo razmere v Sloveniji z razmerami v tujini in še hitreje kot slovenski zdravniki odidejo drugam, če tam najdejo boljšo priložnost.

Bojan Popovič, pravni svetovalec Fidesa
Zdravnica
Na zdravniški zbornici vztrajajo, da morajo imeti zdravniki, ki bi v Slovenijo prišli iz tujine, enako raven znanja in usposobljenost ter da obvladajo slovenski jezik do te mere, da lahko nemoteno komunicirajo s svojimi pacienti. Foto: MMC RTV SLO
Čakalnica
Se bodo krajše čakalne vrste za pridobitev oziroma priznanje poklicnih kvalifikacij tujih zdravnikov opazile tudi pri skrajšanju čakalnih vrst v slovenskih bolnišnicah? Foto: MMC RTV SLO

Prejšnji teden je ministrstvo za zdravje pripravilo predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij za zdravnike. Zdi se, da je predlog v strokovni javnosti pozitivno sprejet.

Minister Dorijan Marušič je ob predstavitvi predloga zakona dejal, da si želi, da bi zakon začel veljati že prvegam januarja prihodnje leto. Na zadnji seji vlade pa so se ministri odločili in za omenjeni zakon sprejeli hitri postopek. Tako kaže, da bodo zdravniki, zdravniki specialisti, zobozdravniki in zobozdravniki specialisti po novem za priznanje svojih poklicnih kvalifikacij šli skozi birokratsko manj zapleten postopek.

Na ministrstvu tudi sicer pravijo, da je "zakon povsem pozitivno naravnan", in tako ne pričakujejo očitkov ali ovir na poti do njegovega sprejetja. Na MMC-ju smo se pogovarjali s predstavniki obeh univerzitetnih kliničnih centrov, zdravniške zbornice ter Fidesa in odzivi res kažejo na podporo predlogu zakona.

Dobro, a ne dokončno
Glavno opozorilo, ki ga v omenjenih organizacijah ponavljajo, je, da kljub tujim zdravnikom, ki jih lahko na podlagi zakona pričakujemo, v slovenskem zdravstvu še vedno ne bo dovolj zdravnikov. Na Fidesu tako opozarjajo: "Dokler socialno-ekonomski položaj zdravnika (z domačo ali tujo diplomo) v Sloveniji ne bo izenačen s položajem v razvitih državah, se bo to kazalo tudi v slabši kadrovski zasedbi. Tuji zdravniki še bolj kot domači primerjajo razmere v Sloveniji z razmerami v tujini in še hitreje kot slovenski zdravniki odidejo drugam, če tam najdejo boljšo priložnost."

V UKC Maribor nedvomno občutijo pomanjkanje zdravnikov, saj po njihovih besedah razpise za delovna mesta izvajajo stalno, a se zaradi splošnega pomanjkanja zdravnikov nanje včasih ne javi nihče. Zakon pozdravljajo in se ga veselijo. Računajo tudi na zapolnitev nekaj delovnih mest z zdravniki iz tujine, a hkrati dodajajo da "najverjetneje samo s tem zakonom ne bo mogoče v celoti rešiti kadrovske podhranjenosti zdravnikov v Sloveniji."

Tujci pri nas
Z Zdravniške zbornice Slovenije so nam sporočili, da je v Sloveniji trenutno zaposlenih 355 zdravnikov in zobozdravnikov, ki nimajo slovenskega državljanstva. Od teh jih je velika večina zaposlenih v javni zdravstveni mreži, štirinajst pa je zasebnikov brez koncesije. Največ je državljanov Hrvaške, ki jih je v Sloveniji kar 117. Podatke za Srbijo in Črno goro se vodi deloma skupaj, deloma že ločeno - skupaj pa jih je 118. Med bolj zastopanimi državljanstvi je še makedonsko, ki ga ima 43 zdravnikov in zobozdravnikov, ki delajo v Sloveniji. Sicer pa imajo na zbornici podatke za zdravnike iz 24 držav. Med njimi so med drugimi tudi Argentina, Avstralija, Kirgizija in Mehika.

Predsodkov proti tujcem sicer ni zaslediti. Povsod odgovarjajo, da je njihov odnos in raven znanja povsem odvisen od primere do primera in ocen ne želijo posploševati. Zadržkov zgolj zaradi tujega državljanstva tako ni zaznati. Pri Zdravniški zbornici Slovenije ob tem poudarjajo le, da mora biti zdravnik "zaradi varstva interesa bolnikov in njihovega zdravja ustrezno strokovno usposobljen in imeti ustrezno znanje slovenskega jezika". Zato pri zbornici vztrajajo na enaki ravni usposobljenosti za tuje in domače zdravnike.

Učni center za beg v tujino?
Glede preverjanja ustreznosti usposobljenosti so pri zbornici zadvoljni s trenutnim dogovorom, do katerega so prišli po pogovorih na ministrstvu. "Z Ministrstvom za zdravje smo dosegli soglasje, da bodo postopke v teh primerih vodile uradne osebe na Ministrstvu za zdravje, kot strokovni sodelavci pa bodo sodelovali strokovnjaki Zdravniške zbornice Slovenije."

Ena izmed skrbi, ki jih je mogoče slišati tudi v splošni javnosti, pa je ta, da bi zdravnike pri nas izobrazili, nato pa bi ti odšli v druge tuje države. Na ministrstvu zagotavljajo, da so sprejeli potrebne ukrepe, da bi to preprečili. Omenjajo predvsem pripravništvo, ki se bo krilo iz sredstev ZSSS-ja, tako kot slovenskim državljanom. Po opravljenem pripravništvu pa bodo zdravniki morali še tri leta delati v Sloveniji ali pa bodo morali vrniti vse stroške. "Stroške postopka pridobitve kvalifikacij bodo tuji zdravniki krili sami oziroma njihovi bodoči delodajalci," še dodajajo na ministrstvu.

Glede uhajanja zdravnikov v tujino tako Fides kot UKC Maribor opozarjata, da so razlogi za to tudi in predvsem ekonomske narave. "Beg kadrov in s tem znanja je predvsem odvisen od plačila in delovne klime. Zato menimo, da bodo zdravniki, ki bi v Slovenijo prišli iz tretjih držav (nečlanic EU), v večini primerov v Sloveniji tudi ostali, če jim bomo znali ponuditi sedanje plačilo in dobro delovno klimo," so sporočili iz Maribora.

Kaj pa medicinske sestre?
Zakon za zdaj predvideva priznavanje kvalifikacij za poklic zdravnik, zdravnik specialist, zdravnik dentalne medicine in zdravnik dentalne medicine specialist. Na ministrstvu o uvedbi podobnega ukrepa za medicinske tehnike ne razmišljajo. Pravijo, da takega pomanjkanje teh poklicev ni in zato ni potrebe po kadrih iz tujine.

Tem ugotovitvam pritrjujejo tudi v mariborskem kliničnem centru, kjer pravijo, da ne vidijo potrebe po podobnem zakonu za druge profile v zdravstu.

V ljubljanskem UKC-ju pa ob siceršnji podpori zakonu služba za odnose z javnostmi svoje sporočilo končuje z besedami: "Predvsem pa vodstvo upa, da bodo [ti ukrepi] tudi v praksi kar se da hitro uresničljivi."

Dokler socialno-ekonomski položaj zdravnika (z domačo ali tujo diplomo) v Sloveniji ne bo izenačen s položajem v razvitih državah, se bo to kazalo tudi v slabši kadrovski zasedbi. Tuji zdravniki še bolj kot domači primerjajo razmere v Sloveniji z razmerami v tujini in še hitreje kot slovenski zdravniki odidejo drugam, če tam najdejo boljšo priložnost.

Bojan Popovič, pravni svetovalec Fidesa