Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je letos ob svetovnem dnevu zdravja pod drobnogled postavila pomen prehrane, posebej varne hrane, ki je skupaj z redno telesno dejavnostjo temelj dobrega zdravja.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v poslanici ob današnjem dnevu opozorila, da je ohranjanje zdravih prehranjevalnih in gibalnih navad ter zdravega načina življenja zaradi vse hitrejšega načina življenja poseben izziv.

Ponudba nezdrave hrane narašča in zlasti oglaševanje hrane z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob izrinja zdravo hrano, meni ministrica in dodaja, da veliko raznovrstne ponudbe ob pomanjkanju časa pomeni težjo izbiro, ki zahteva dobro ozaveščenega potrošnika. Energijsko preobilna hrana ter vedno več vsakodnevnega sedenja posledično vplivata na nezadostno količino vsakodnevne telesne dejavnosti in pojav debelosti ter kroničnih nenalezljivih bolezni, je dejala.

Odločitev o izbiri hrane v rokah vsakega posameznika
Po njenem mnenju je varna, lokalno trajnostno pridelana hrana dobra osnova, na kateri gradimo zdrave prehranjevalne navade. Z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, želijo po ministričinih besedah ustvariti razmere, ki bodo prebivalcem omogočale boljše prehranjevalne navade, zdravo ponudbo živil, in tudi oblikovati okolje, ki bo spodbujalo redno telesno dejavnost ter s tem boljše zdravje in kakovost življenja.

Sistematično ukrepanje vseh, tako države kot stroke, industrije in nevladnih ter potrošniških organizacij bo lahko ustavilo naraščanje čezmerne telesne teže, zmanjšalo pojavnost kroničnih bolezni in posledično tudi stroškov zdravljenj, je prepričana.

A ob tem opozarja, da so ukrepi zapisani, odločitve o zdravih izbirah pa so na koncu v rokah vsakega posameznika. "Zato z zdravim načinom življenja varujmo našo največjo vrednoto - zdravje," je dodala.

Posvet o varni prehrani
Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da so lahko škodljivi učinki na zdravje ljudi zaradi hrane, ki ni varna, kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izrazijo šele pri potomcih. Nekatere kemikalije se namreč nalagajo v telesnih tkivih, potem pa zapoznelo škodljivo delujejo na zdravje.

Najpogostejši znaki bolezni, ki se prenašajo s hrano, so po njenih besedah bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, pogosto pa se lahko izrazijo tudi z drugimi simptomi. Dejanska pojavnost okužb s hrano ni znana in je po vsej verjetnosti bistveno višja, kot je prijav, saj prijave zajemajo le tiste obolele, ki poiščejo zdravniško pomoč.

Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije je povedala, da del odgovornosti za varno prehrano nosijo potrošniki, a morajo biti o varnosti tudi pravilno informirani in izobraženi. V zvezi potrošnikov menijo, da so Slovenci premalo ozaveščeni o varni prehrani.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je pojasnil, da slovenski sistem nadzora nad varno hrano velja v Evropi za enega od treh najboljših. Oster nadzor pa je po njegovem mnenju koristen, saj zato potrošniki bolj zaupajo v lokalno pridelavo.