Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Še bolj skrb vzbujajoči so izsledki mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.

Manj kot v Sloveniji spijo samo še na Japonskem
Mednarodna študija je razkrila, da v Sloveniji spimo le 7 ur in 28 minut na dan. Zaspimo ob 22.35 in se zbudimo ob 6.02, kar nas med 44. državami sveta uvršča na predzadnje – 43. mesto. Največ spijo v Argentini – 10 ur in 16 minut, najmanj na Japonskem – 7 ur in 16 minut. Soavtor raziskave ekonomist Klaus Ackermann z Univerze v Chicagu je s sodelavci spremljal, kdaj zvečer se prebivalci mest po vsem svetu odklopijo od medmrežja in zjutraj spet priklopijo. "Zanimalo nas je, kako bi lahko s pomočjo zelo enostavnih podatkov spremljali človeško vedenje. Ko ste na spletu, se namreč ne zavedate, da bi to informacijo lahko kdor koli uporabil za kar koli koristnega. Ker se uporabniki niso zavedali, da nekdo spremlja njihovo navzočnost na medmrežju, menimo, da na njihovo vedenje nismo imeli nikakršnega vpliva – vedli so se popolnoma običajno."

Ameriški in avstralski raziskovalci so analizirali podatke o spletnih oziroma IP-naslovih elektronskih naprav, ki so bile v danem trenutku priključene na svetovni splet. "Naša zamisel je bila: če lahko sestavimo model, s katerim na podlagi IP-naslovov predvidimo spalne navade v Združenih državah Amerike, le kako bi se ta odrezal, če bi ga prenesli na vso svetovno populacijo? Podatke o spalnih navadah smo imeli samo za Ameriko, spletne naslove pa z vsega sveta. Ameriški podatki o spalnih navadah in prisotnosti na spletu so se ujemali. Rekli smo si: prav, poskusimo – analizirajmo, kakšne so spalne navade ljudi po svetu."

Dr. Ackermann pojasnjuje, da so nekateri rezultati skupino raziskovalcev presenetili. "Primerjali smo jih s podatki iz Združenih držav Amerike. V Mehiki spijo dlje časa. Tudi če primerjamo Severno Ameriko in Evropo velja enako – na stari celini spijo dlje. Izstopajoča in zanimiva je tudi razlika med Japonsko in Južno Korejo: Japonci spijo precej manj kot Južni Korejci. Opazili smo še, da so prebivalci tako imenovanih satelitskih mest, ki obkrožajo velemesta, tudi obsojeni na krajši spanec. Vzrok za to lahko pripišemo vsakodnevni vožnji na delovno mesto."

V strokovni in tudi širši svetovni javnosti je študija odmevala zaradi domiselne raziskovalne metode, pri nas pa predvsem zaradi neugodnega rezultata naše države. Nad izsledki raziskave smo bili presenečeni, pravi Leja Dolenc Grošelj. "Naš problem je, da se zjutraj zelo zgodaj odpravimo v službo in šolo. Najverjetneje je prav to razlog za tako kratko spanje." Fiziolog Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru glede mednarodne študije izpostavi svoj manjši metodološki zadržek. Opozarja, da računalnik lahko ostane prižgan in povezan s spletom, čeprav je človek, ki je sedel za njim, že zdavnaj zaspal. "Vendar s tem nočem zmanjšati zaskrbljenosti zaradi tako majhne količine spanja. Razlogi za to so številni in ne gre jih pripisati le velikemu obsegu delovnih nalog in kapitalizmu kot dežurnemu krivcu. Mogoče je težava v tem, da nas je vedno več in so mesta vedno bolj prometna, vedno glasnejša in svetla in je zato kakovost spanja bistveno slabša. Seveda pa sta pomanjkanje spanja in nespečnost na populacijski ravni lahko zelo hitro velik javnozdravstveni problem."

Poskus so prekinili po enajstih dneh
Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med dejavnostjo in počitkom oziroma med spanjem in budnostjo – kar lahko primerjamo s polnjenjem in praznjenjem baterije. Prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali, drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, narekuje pa ga notranja biološka ura. Biokemičarka Damjana Rozman z Medicinske fakultete v Ljubljani poudarja, da naš bioritem lahko poruši veliko različnih dejavnikov. Med njimi je tudi dolgotrajno izmensko delo, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med potencialne spodbujevalce nastanka raka.

"SZO je leta 2007 delo v treh izmenah uvrstil med rakotvorne. In če vemo, kako zelo je škodljiv azbest, da je škodljivo tudi dolgoletno kajenje, bi nam moral zazvoniti alarm. Dolgoletno izmensko delo je namreč samo eno stopnjo nižje, eno stopnjo manj nevarno za razvoj raka od azbesta in dolgoletnega kajenja. Kljub temu pa pri negativnih učinkih motenj biološkega ritma kot družba še nismo veliko naredili. Najprej in edine do zdaj so se odzvale skandinavske države, konkretno Danska. Nekaj desetim medicinskim sestram, ki so več kot dvajset let delale v izmenah in so zbolele za rakom dojke, so izplačali odškodnino."

Strokovnjaki so po besedah Andraža Stožerja dokazali, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo telesno kot tudi duševno počutje in zdravje. Dobro dokumentiran primer zdravega posameznika, ki je skušal čim dlje zdržati brez spanja, je primer 16-letnega Randyja Gardnerja, ki je leta 1964 v kosu bedel 264 ur, to je kar 11 dni. Randy je imel že po dveh dneh brez spanja težave z osredotočanjem pogleda. Pojavila se mu je motnja v koordinaciji gibov rok in hoje, kar kaže na motnje v delovanju malih možganov. Le s težavo je izgovarjal zapletene besede in težko je prepoznal predmete, če jih je lahko le otipal. "Po treh dneh je postal nerazpoložen, njegova koordinacija pa se je še poslabšala. Po petih dneh je imel že hude težave s pozornostjo in kratkoročnim spominom, bil je razdražljiv, pojavila se je preganjavica. Po enajstih dneh je bilo njegovo stanje že zelo resno; še slabše se je odzival, le s težavo je odgovarjal na vprašanja, njegov govor pa je bil monoton, brez poudarkov in premorov." Bil je v tako slabem psihofizičnem stanju, da so poskus prekinili.

Nespečen kar vsak tretji
Motnje spanja so eden najpogostejših zdravstvenih problemov. Podatki pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se po mnenju Leje Dolenc Grošelj bojuje kar vsaka peta oseba. "O nespečnosti govorimo takrat, kadar človek ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali se prebudi že zelo zgodaj, kar mu povzroča težave tudi čez dan. Pojavljajo se motnje spomina in koncentracije, jutranji glavoboli, prebavne težave ter napake pri delu in med vožnjo avtomobila. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se težave pojavijo vsaj trikrat mesečno, najmanj tri mesece zapored. Akutna nespečnost po stresnem dogodku je pogosta, vendar pa se somnologi z njo ne ukvarjamo."

Kronično pomanjkanje spanja je povezano s celo vrsto obolenj, med katerimi niso le motnje spomina in razpoloženja. Večje je tudi tveganje za debelost, razvoj presnovnega sindroma, sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka. Kronična nespečnost povzroči motnje v delovanju imunskega sistema. Pomanjkanju spanja lahko sledi depresija.

Kako se spopasti z motnjami spanja?
Po besedah Leje Dolenc Grošelj je terapija nespečnosti odvisna predvsem od vzroka, rešitev pa ni le v uspavalnih tabletah. "Prva terapija kronične nespečnosti je kognitivno-vedenjska terapija, ki jo izvajajo klinični psihologi. Če ta ne deluje, zdravniki predpišemo zdravila. Zavedati se moramo stranskih učinkov, zato za nespečnost neke dolgotrajne terapije, ki bi trajala več kot tri tedne, ne predvidevamo." Zdravniki se največkrat odločajo med hipnotiki in antidepresivi s hipnotičnimi učinki.

Kakšen je dober in zdrav spanec? In še kdaj je najboljši čas za spanje? "Včasih so šli ljudje spat, ko se je znočilo in vstali so ob svitu – spat so šli s kurami, vstali so s petelini. Z evolucijskega stališča je za organizme najbolje, da svoj ritem spanja in budnosti prilagodijo zunanjim vplivom. Mi pa danes veliko delamo in si s tem umetno podaljšujemo dan. Teme tako rekoč sploh ni več," pravi Damjana Rozman.

Nekaj priporočil in nasvetov ima tudi Andraž Stožer. "Spat naj bi šli vedno ob približno isti uri, ob isti uri naj bi tudi vstali. Eno do dve uri pred spanjem naj ne bi jedli obilnejšega obroka in se ne udeležili kakšne napornejše telesne dejavnosti. Telefonov in tablic ne nosite s seboj v spalnico. Prostor, v katerem spimo, naj bi bil temen in tih." Leja Dolenc Grošelj mu pritrjuje: "Dober spanec ni samo v tem, da spimo osem ur. Dober spanec pomeni, da hitro zaspimo, se ponoči čim manj prebujamo in ko se zjutraj zbudimo ter vstanemo, lahko čez dan dobro delujemo."

Novejše ugotovitve kažejo, da moramo spanju nameniti več pozornosti. Kakovosten nočni počitek ugodno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje, hkrati pa tudi preprečuje razvoj in poslabšanje številnih bolezenskih stanj ter obolenj.