srečeval že vsak peti Slovenec, kažejo raziskave. Depresija pa je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije že postala najpogostejša bolezen med mladimi, starimi od 10 do 19 let.

Gospodarske krize številni niso občutili zgolj v denarnicah, ampak je posledice pustila tudi na zdravju. Brezposelnost, stres, nezanesljive zaposlitve in hiter tempo življenja so samo nekatere izmed mnogih stvari, ki krepijo občutek negotovosti in so mnogim načele duševno zdravje. Negativnih posledic ne občutijo zgolj odrasli, ampak so jim, ker nimajo ustreznih mehanizmov za spoprijemanje s stresom, še bolj izpostavljeni otroci in mladostniki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da so stresu bolj podvrženi tisti, ki doma nimajo ekonomske in socialne opore, saj so pritiski finančnega pomanjkanja lahko hudi in pod njimi marsikdo kloni. Na povezavo med revščino in duševnimi motnjami pa opozarjajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so ugotovili, da revščina povečuje tveganje za nastanek duševnih motenj.

Za duševnimi motnjami trpi vsak peti Slovenec
Različne duševne motnje vsako leto prizadenejo tretjino oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev, glede na podatke raziskave Cost of Brain Disorders, ki so jo opravili leta 2010, pa naj bi se v Sloveniji z njimi srečeval že vsak peti prebivalec. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari, da je depresija v porastu, po zadnjih predvidevanjih naj bi do leta 2030 postala vodilni vzrok za obololevnost. Skrb vzbujajoče je predvsem to, da duševne stiske niso neznanka niti v otroštvu, depresija je po podatkih WHO postala že najpogostejša bolezen med mladimi, starimi od 10 do 19 let. "Otroci so zelo dovzetni na dogajanje v okolju, samo odraščanje je zelo zahteven proces, potem pa so tu tudi vsa pričakovanja staršev in šole. Živimo v svetu, kjer mora biti vsak viden na družabnih omrežjih, hkrati pa med ljudmi vlada velika odtujenost," je za MMC pojasnil Bogdan Dobnik, socialni delavec in predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija.

Samomor najpogostejši vzrok smrti med 15. in 19. letom
Od začetka gospodarske krize znova opažamo tudi naraščanje števila samomorov, podatki, zbrani za leto 2013, kažejo, da si je življenje v Sloveniji vzelo 448 ljudi, največ v regijah, kjer je brezposelnost višja. Dobnik ob tem dodaja: "Predvsem na naših forumih, ki so namenjeni anonimnemu svetovanju, smo opazili, da se po pomoč obrača precej ljudi, ki jih je prizadela ekonomska kriza. Veliko je podjetnikov, ki so podjetja, pa ne po lastni krivdi, izgubili. Ti zaradi tega, ker so se znašli v hudi finančni in eksistenčni krizi, razmišljajo tudi, da bi si vzeli življenje. Gospodarska kriza zagotovo še bolj prispeva k negotovosti ljudi."

Število samomorov med mladimi se zmanjšuje, a Slovenija še vedno ostaja nad evropskim povprečjem. Podatki NIJZ-ja kažejo, da je v obdobju od leta 2003 do 2013 samomor naredilo deset otrok, starih od 10 do 14 let, 90 samomorov pa so našteli v starostni skupini od 15 do 19 leta. Leta 2010 je bil samomor najpogostejši vzrok smrti med mladostniki, starimi od 15 do 19 let.

Depresivnih več kot odstotek otrok
Če med odraslimi največ duševnih stisk in stresa povzroča delo, ki ga opravljajo, po podatkih statističnega urada namreč kar 72 odstotkov zaposlenih na delovnem mestu pogosto doživlja stres, je šola tista, ki mladostnikom povzroča največ preglavic. Šolskim skrbem se pogosto pridružijo tudi problemi, ki jih povzroča vsakodnevno življenje, obarvano s stisko. Otroci iz revnejših okolij pogosto nimajo enakih možnosti kot njihovi sovrstniki iz bolje situiranih družin. Slabo duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pa ima negativne posledice tudi v odrasli dobi. Približno polovica duševnih motenj nastane že v otroštvu in adolescenci, so zapisali v nacionalnem program duševnega zdravja. "Depresivnih je več kot en odstotek otrok in od dva do šest odstotkov najstnikov oziroma kažejo depresivne simptome, torej kažejo neke znake, ki lahko ob tem, da so spregledani in nimajo na voljo primerne pomoči, vodijo v razvoj depresije ali poglobitev bolezni," je pojasnil Dobnik.

Mladostniki najpogosteje tožijo zaradi nespečnosti, nervoze in razdražljivosti
Rezultati mednarodne raziskave HBSC, ki so jo med 11-, 13- in 15-letnimi otroki nazadnje izvedli leta 2014 v 44 državah, v Sloveniji pa jo izvaja NIJZ, je pokazala, da mladostniki iz slabše situiranih družin slabše ocenjujejo svoje zdravje, imajo pa tudi več psihosomatskih simptomov. 88,8 odstotka mladih v Sloveniji sicer svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali odlično, 11,2 odstotka pa svoje zdravje ocenjuje kot slabo ali še kar. Tudi zaposlenost obeh staršev je dejavnik, ki je pomembno povezan z zadovoljstvom z življenjem in psihosomatskimi simptomi, NIJZ je zaznal, da od leta 2004 do 2012 narašča delež mladostnikov, ki imajo zaposlenega samo enega od staršev, povečalo pa se je tudi število tistih, ki mislijo, da je finančno stanje njihove družine podpovprečno.

Več psihosomatskih simptomov doživljajo mladostniki, ki prihajajo iz družin, kjer sta oba izmed staršev brezposelna. V zadnjem desetletju se je povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, več kot enkrat tedensko jih doživlja kar 28 odstotkov mladostnikov. Najpogosteje tožijo zaradi nespečnosti, živčnosti in razdražljivosti. 22,8 odstotka mladih poroča o občutkih depresivnosti v zadnjem letu, 15,5 odstotka pa o samomorilnih mislih.

Povezavo med finančnim stanjem družine in duševnimi motnjami potrjuje tudi doktorica socialne pedagogike Helena Jeriček Klanšček, ki ukvarja s področjem duševnega zdravja in zdravja otrok in mladine: "Socialno-ekonomski položaj družine, v kateri otrok odrašča, oziroma finančno blagostanje družine pomembno vpliva na duševno zdravje odraslih in tudi otrok in mladostnikov. Mladostniki iz revnejših družin slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni, doživljajo več psihosomatskih simptomov, več težav in občutkov depresivnosti kot otroci iz bogatejših družin. V študijah so tudi ugotovili, da je pri otrocih in mladostniki iz finančno šibkejših družin večja verjetnost, da zbolijo za depresijo, kot pri njihovimi vrstnikih, katerih družinam gre finančno bolje. Tveganje za depresijo se še posebej poveča, če finančne težave družine trajajo dalj časa. Tudi sicer naj bi za depresijo pogosteje zbolevale osebe z nižjim socialno-ekonomskim položajem."

Mladi čutijo posledice brezposelnosti
Z leti se povečuje število težav, spreminjajo se tudi vzroki, ki povzročajo duševne stiske. Mladi se tako na poti v samostojno življenje srečujejo s težavami, ki so med drugim posledica časa v katerem živimo. Najbolj med vsemi so izpostavljeni brezposelnosti, prekarnim zaposlitvam in pomanjkanju ekonomske varnosti. Našteto pogosto vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. To je potrdila tudi 25-letna sogovornica Petra, ki je psihiatrično pomoč poiskala zaradi pogostih napadov panike: "Moje težave so se začele po koncu študija in so nekako sovpadale z ugotovitvijo, da sem praktično nezaposljiva. Čeprav sem bila nekaj časa še optimistična, da bom našla delo, sem po letu dni popolnoma obupala. Bila sem brez volje, brez denarja, brez možnosti, da bi se odselila od doma, hkrati pa so se mi začeli pojavljati še čudni telesni občutki, glavobol, nespečnost, jokavost, razdražljivost, sama sebi sem se zdela čista nula. To se je stopnjevalo več tednov, dokler nisem pristala na urgenci, ker sem mislila, da me je infarkt." Vendar se je zmotila, ni imela infarkta, doživela je napad panike.

V Društvu psihologov Slovenije pojasnjujejo, da so anksiozne in stresne motnje najpogostejši razlog za obisk zdravnika, sledijo jim depresivne motnje in shizofrenija, ki je tudi najpogostejši vzrok za hospitalizacijo.

Nujni regulativi za ureditev področja psihoterapije
"Ker so napadi panike postali stalnica, sem pomoč poiskala pri psihiatru, kjer sem dobila antidepresive, ter nasvet naj se lotim avtogenega treninga in si preberem kaj o kognitivni terapiji. Ko sem ugotovila, da svojemu položaju sama nisem kos, sem hotela poiskati psihoterapevta, kar pa se je izkazalo za nemogoče. Ugotovila sem, da so čakalne dobe izredno dolge ali pa so terapije plačljive. Sicer pa menim, da bi večina mojih težav izginila, če bi našla dostojno delo. Zdi se mi, da antidepresivi ne morejo rešiti finančne stiske, v kateri sem se znašla."

Petrine navedbe glede psihoterapije potrjuje tudi Dobnik: "V Sloveniji ni krovne organizacije, ki bi urejala področje psihoterapije. Dostopna je znotraj zdravstvenega sistema, ampak so čakalne dobe zelo dolge. Slovenija na tem področju nima nekega programa, ki bi povezal obstoječe izvajalce in onemogočil, da bi ljudje padli skozi sito. Sistem zdravljena in rehabilitacije imamo dobro razvit, kar se tiče terapij, pa je stvar dokaj neurejena, mnogi se čutijo poklicane za to, da bi svetovali, pa zato niso strokovno usposobljeni. Zato bi nujno potrebovali regulative, ki bi uredila to področje."

Duševno zdravje spada že med najpomembnejše javnozdravstvene vsebine, v prihodnosti pa mu bo treba nameniti še več pozornosti. Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da je ravno dobro duševno zdravje podlaga za socialno in ekonomsko blaginjo.