Čakalna vrsta za pregled pri Gričarju v UKC-ju Ljubljana je eno leto. Gričar je tudi skoraj 30-odstotni solastnik podjetja Prva zdravstvena asistenca (PZA) in dela v eni izmed kardioloških ambulant, čeprav dovoljenj nima. Tam pacienti pridejo na vrsto v okoli treh mesecih.

Samoplačniško torej dobimo Gričarja devet mesecev prej kot v UKC-ju Ljubljana. Dela v teh samoplačniških ambulantah ne zmanjka, v PZA-ju pa so imeli lani čez milijon evrov prihodkov. Gričar je še lastnik podjetij Grimed, Lorena in Edumedic. Prav prek zadnjega je samo lani od farmacevtskih družb prejel najmanj 96.000 evrov, preostali prihodki pa so od bolnišnic in zdravstvenih domov, ki na kongrese pošiljajo svoje zaposlene. Največ - 43 zdravnikov in 41 medicinskih sester - so lani poslali v Zdravstvenem domu Ljubljana. Od leta 2011 je Gričarjevo podjetje od različnih proračunskih uporabnikov, bolnišnic in zdravstvenih domov prejelo že 321.705 evrov.

Kako Gričar komentira financiranje od farmacevtskih podjetij, 100.000 evrov samo lani? "Farmacevtska podjetja lahko na teh kongresih zakupijo čas za predavanja, oglasne prostore … To je vse skladno z zakonodajo, davki so plačani," je pojasnil. Ali napiše kaj več receptov prav teh farmacevtskih podjetij, ki so njegovi plačniki? "Ne, zato, ker moram kot kardiolog poznati vsa ta zdravila in biti pri teh zadevah čist," pravi Gričar.

Sam svoj nadzornik
Kje so meje sodelovanja s farmacevti, vprašamo predsednika zdravniškega društva, Radka Komadino, kjer so sodelovali pri zdravniškem kodeksu in pravilniku. Sodelovanje s farmacijo je nujno, saj skupaj z zdravniki razvijajo nove proizvode, vendar mora biti sodelovanje pod nekim etičnim nadzorom, pravi Komadina. In pod čigavim nadzorom mora biti? "Zdravnika samega zavezuje vest, profesionalni odnos do pacienta," odvrne.

Če gre zgolj za predajanje znanja, ne pa pohlep po denarju, zakaj Gričar zaračunava predavanja študentom? "Gre za dvodnevna srečanja, pri katerih, če seštejete, vsako kosilo stane od 15 do 18 evrov, toliko je v hotelih in kongresnih centrih, 30 evrov stane večerja, kave so po dva do pet evrov. Če to seštejete, študent ne plača niti te hrane, ima pa izobraževanje in vseh ostalih stvari jim ne zaračunamo," pove.

In zakaj ponuja in izstavlja račune svojemu delodajalcu UKCL-ju ter ali je to zanj konflikt interesov? "Jaz sem v kliničnem centru zaposlen kot kardiolog in opravljam zdravljenje, diagnostiko, interventne posege, dežurstva. Če pa v siceršnjem času pripravim še take močne, dobre projekte, ki so svež veter v slovenskem izobraževanju, ki se odpira, ki povezuje stroke in predavatelje, potem mislim, da tu ne gre za konflikt interesov," odgovori. In še: zakaj ga za denar dobimo prej, ga tak sistem ne moti? "Me moti. Mi smo dali prošnjo za ustno soglasje, da bi to opravljali v matični ustanovi, vendar ne zaživi," pove Gričar.

Dopoldne zdravnik, popoldne podjetnik, pa čeprav kar znotraj javnega sektorja. Naš sistem zdravnikom to dopušča.