"Dogovorili smo se, da nadaljujemo pogovore naprej tudi s plačnikom storitev, da skušamo ujeti neko dinamiko in da bomo te stvari tudi razrešili v skupnem dogovarjanju in konsenzu," je dejal pomočnik direktorja za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila v mariborskem zdravstvenem domu Marko Turčin.

Finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman je ob robu bančne konference pojasnila, da redno delovanje zdravstvenih zavodov financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V kalkulacijah cen storitev, ki jih opravijo zdravstveni zavodi, pa je vključen tudi strošek plač.

Pravne podlage, da bi plače financirali iz proračuna, ni
Kot je dodala, se je letos cena zdravstvenih storitev povišala in tako je ZZZS vsaj deloma odgovoril tudi na povišanje stroškov dela. Pravne podlage, da bi zdravstvene zavode financirali neposredno iz državnega proračuna oz. da bi plače financirali iz proračuna, pa ni. "Tega v bistvu ne moremo narediti," je poudarila.

Glede na to, kako deluje zdravstvena blagajna letos in glede na projekcijo nadaljnjih prihodkov, pa pričakuje, da povišanje cen, ki je bilo doseženo, ne bo začasno, ampak bo lahko trajno.

Časopis Finance je ta teden sicer poročal, da naj bi okoli 30 zdravstvenih domov najelo odvetnika in načrtovalo vložitev tožbe zoper državo zaradi lanskega kršenja splošnega dogovora partnerjev v zdravstvu in nezagotavljanja denarja za vladni dvig plač zaposlenim v zdravstvu. Pri tem navaja, da je večina zdravstvenih domov v preteklih letih poslovala pozitivno in da so imeli presežke. Lani pa je v rdečih številkah poslovalo 32 zdravstvenih domov, ki so imeli skupaj 4,9 milijona evrov izgube.