Ugotovili so, da je trenuten program kakovosten in varen. Poročilo o izvajanju programa v preteklem letu in letos mora Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) pripraviti v dveh tednih. O izvajanju programa pa morajo poglobljeno seznaniti starše otrok, ki imajo prirojene srčne napake.

Poleg tega bo delovna skupina, v kateri bodo poleg predstavnikov kliničnega centra sedeli še drugi strokovnjaki, kot je denimo strokovnjak za kakovost v zdravstvu Andrej Robida, pripravila vizijo in načrt, kako bodo razvijali program otroške srčne kirurgije v prihodnje. Rok za to sta dva meseca.

Iskanje širšega konsenza
Poročali samo, da je UKCL po letih notranjega reševanja razmer v programu otroške srčne kirurgije dokončno odločitev o usodi programa prepustil drugim. Dokler ne bo končne rešitve, pa so predlagali, naj se izvajanje programa začasno ustavi, saj menijo, da ne morejo zadostiti priporočilom mednarodne komisije, ki je opravila zunanji strokovni nadzor.

Ker se zavedajo, da bo imela končna odločitev posledice tudi za zdravstvo v širšem slovenskem prostoru, so predlagali, da ključni deležniki - ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in UKC Ljubljana - poiščejo rešitev, ki bo za slovensko zdravstvo optimalna.

Dokončno odločitev o usodi programa otroške srčne kirurgije naj bi sprejela ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je zaradi strokovnih vprašanj zahtevala presojo zdravstvenega sveta, ki je najvišji strokovni posvetovalni organ ministrstva.

Program varen, ne pa tudi optimalen
Tomislav Klokočovnik, ki program otroške srčne kirurgije vodi leto in pol, je sicer na seji sveta orisal trenutno stanje v programu. Po njegovih besedah je umrljivost 2,3-odstotna, s čimer se lahko primerjajo z drugimi centri po Evropi.

Čeprav v Sloveniji ni 250 otrok letno, kolikor bi jih skladno z minimalnimi pogoji morali v okviru centra operirati, pa Klokočovnik poudarja, da tuji kirurgi, ki operirajo pri nas, letno opravijo več operacij, kot pa jih morajo skladno s smernicami za kakovostno in varno delo. Tuji kirurgi iz dveh centrov v Evropi prihajajo v UKCL operirat dvakrat na mesec, skupaj so v Ljubljani navzoči osem dni. Tako je po njegovih navedbah program varen, ni pa optimalen, saj kirurgi niso ves čas navzoči v UKC-ju.

Sodelovali bi s tujimi centri
Na seji sveta so bile prestavljene tudi nekatere možnosti, kako bi lahko vnaprej razvijali program. Strokovni direktor UKC-ja Sergej Hojker je dejal, da se že dogovarjajo za sodelovanje z nekaterimi evropskimi centri, ni pa želel razkriti, s katerimi.

Je pa potrdil, da želijo sodelovati s centrom, ki ne bo le dal na voljo kirurgov, ki bi operirali v Ljubljani, ampak bi tudi pomagali organizirati celoten program.

Robida je tako predlagal, da bi se s sodelujočim centrom dogovorili, da bi naša kirurga lahko tudi pri njih operirala.

Pozivi k vodenju "ene glave"
Po njegovem mnenju program tudi ne bi smel biti razdrobljen tako kot zdaj, ko je del ekipe spadal pod pediatrično kliniko, del pod kirurško itd., ampak bi ga morala voditi "ena glava".

Ministrica je sicer ob današnjem iskanju zelene luči programu na zdravstvenem svetu opozorila, da je zanimivo, da UKC ni prišel po takšno soglasje tudi leta 2007, ko je vzpostavljal program.

Poudarila je, da ukinitev programa ni možnost. Slovenija, ki ima zelo kakovostno zdravstveno varstvo, si tega ne more in ne sme privoščiti. Verjame, da je kakovosten center za otroško srčno kirurgijo mogoče vzpostaviti v prihodnosti, a zahteva, da se pripravi celovit in natančen načrt razvoja programa, ki bo deloval "pod eno glavo".